Ekologi brez meja so s Protestom igrač pred državnim zborom opozorili, da večino od povprečno 40 igrač na gospodinjstvo nikoli ne uporabimo, ob koncu njihove življenjske dobe pa jim skoraj polovica ljudi ne ve, kam jih odložiti.
Na Trgu republike v Ljubljani je bil danes Protest igrač, s katerim je organizacija Ekologi brez meja opozorila na okoljske in sistemske težave, povezane s količino igrač v slovenskih gospodinjstvih, njihovo kratko dobo uporabe ter pomanjkanjem urejenih poti za ponovno uporabo, popravila in recikliranje.
Po prvi oceni organizacije Slovenija letno zavrže okoli 881 ton igrač, le majhen delež pa jih konča v recikliranju.
Protest je del projekta 5 minut veselja, v okviru katerega Ekologi brez meja že eno leto raziskujejo tokove igrač v državi. Uprizorili so ga Katarina Zalar, Tea Kovše, Jurij Torkar in Yves Bragger, celotne rezultate raziskave pa bo organizacija predstavila 22. septembra na strokovnem dogodku v Tehnoparku Celje.
Kaj je pokazala raziskava
V raziskavo je bilo vključenih več kot 1000 gospodinjstev, poleg njih pa tudi organizacije ponovne uporabe, izposojevalci igrač in komunalna podjetja. Rezultati kažejo jasen vzorec, igrač je v domovih veliko, uporablja pa se jih le del.
Mediana števila igrač na gospodinjstvo znaša okoli 40 kosov, pri čemer kar 82,6 odstotka sodelujočih ocenjuje, da uporablja največ približno polovico vseh igrač, ki jih imajo doma.
Med pogostimi razlogi za neuporabo je po navedbah organizacije tudi preprosto prevelika količina oziroma preveč izbire.
Podarjanje je pogosto, nakup rabljenega redkost
Ko gre za odvečne igrače, jih skoraj tri četrtine sodelujočih v raziskavi podari prijateljem ali sorodnikom, precej pogosto pa jih predajo tudi dobrodelnim organizacijam in socialnim podjetjem.
Zanimanje za nakup rabljenih igrač je bistveno manjše, saj jih 57,3 odstotka vprašanih ne kupuje nikoli.
Podobno sliko potrjujejo tudi organizacije ponovne uporabe. Te po navedbah Ekologov brez meja praviloma nimajo težav s pomanjkanjem podarjenih igrač, temveč z omejenimi skladiščnimi zmogljivostmi, slabim stanjem in nepopolnostjo prejetih izdelkov ter stroški njihovega čiščenja in priprave za nadaljnjo uporabo.
Tudi izposoja igrač ostaja v veliki meri neizkoriščena možnost podaljševanja njihove življenjske dobe. Skoraj polovica sodelujočih v raziskavi si igrač nikoli ne izposoja, vsak peti pa pred sodelovanjem v raziskavi sploh ni vedel, da je taka možnost na voljo.
Izposojevalci sicer zaznavajo stabilno ali celo naraščajoče zanimanje za svoje storitve, njihovo širitev pa omejujeta predvsem pomanjkanje prostora in financiranja.
Ko igrača postane odpadek, se zanjo izgubi vsaka sled
Največja vrzel se po ugotovitvah raziskave pokaže ob koncu življenjske dobe igrač. Kar 43,6 odstotka sodelujočih ne ve, kam pravilno odložiti odpadno igračo, komunalna podjetja pa večinoma ocenjujejo, da igrače v praksi končajo med mešanimi ali kosovnimi odpadki.
Ker se igrače v Sloveniji ne spremljajo kot samostojna kategorija odpadkov, država nima celovitih uradnih podatkov o njihovih količinah. Ekologi brez meja so zato na podlagi odgovorov gospodinjstev pripravili prvo orientacijsko oceno, po kateri Slovenija letno zavrže okoli 881 ton igrač, kar ustreza približno 0,41 kilograma na prebivalca.
Pri 77,1 odstotka sodelujočih je najpogostejši razlog za zavrženje igrače poškodba ali obraba, zaradi katere je ni več mogoče uporabljati. Ta podatek po oceni organizacije dodatno kaže na pomen kakovosti izdelave, popravljivosti igrač in dostopnosti rezervnih delov.
Francoski model kot možna smer za Slovenijo
Med ključnimi sistemskimi rešitvami Ekologi brez meja izpostavljajo uvedbo takoimenovane proizvajalčeve razširjene odgovornosti za igrače, torej ureditve, po kateri finančno in organizacijsko odgovornost za usodo izdelka po koncu njegove uporabe prevzamejo proizvajalci sami.
Kot primer take ureditve organizacija navaja Francijo, kjer namenski sistem za igrače deluje od leta 2022. Proizvajalci tam financirajo zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje igrač, pri čemer je najmanj 5 odstotkov njihovih prispevkov namenjenih skladu za podporo ponovni uporabi. Višina prispevkov je vezana tudi na okoljske lastnosti izdelkov, kar naj bi proizvajalce spodbujalo k boljši zasnovi, večji popravljivosti, reciklabilnosti, uporabi recikliranih materialov in zagotavljanju rezervnih delov.
V Franciji je danes vzpostavljenih že več kot 6000 prevzemnih mest. Leta 2024 je bilo tam ponovno uporabljenih 1594 ton igrač, kar je 28 odstotkov več kot leto prej. Kljub temu napredku ponovna uporaba še vedno predstavlja le majhen delež količine igrač, ki letno pridejo na trg, kar po navedbah Ekologov brez meja kaže, da sama vzpostavitev sistema za rešitev problema ni dovolj.
Rezultati bodo znani prihodnji teden
Ekologi brez meja bodo celotne izsledke enoletnega raziskovanja tokov igrač v Sloveniji ter predloge konkretnih sistemskih rešitev predstavili 22. septembra na strokovnem dogodku v Tehnoparku Celje.
Tam bodo z različnimi deležniki, od organizacij ponovne uporabe do komunalnih podjetij in izposojevalcev, razpravljali o možnostih za spremembe pri ravnanju z igračami v Sloveniji.
