Razmere na trgu dela so za nekatere profile precej ugodne, saj delodajalci ustreznega kadra ne najdejo dovolj. Na območju Ljubljane naj bi letos primanjkovalo delavcev v več kot sto poklicnih skupinah.
Kateri poklici imajo dobre možnosti za zaposlitev in pri katerih je kandidatov več, kot jih trg potrebuje? Preverili smo najnovejši Poklicni barometer Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki napoveduje razmere na trgu dela v letu 2026.
Rezultati za Območno službo Ljubljana so precej zgovorni. Ljubljana je skupaj s Koprom območje, kjer Zavod za zaposlovanje letos pričakuje največje število poklicev v primanjkljaju v Sloveniji.
V obeh območnih službah je v primanjkljaju več kot 100 poklicnih skupin.
Poklicni barometer je bil pripravljen septembra 2025, njegova napoved pa se nanaša na leto 2026. Poklice razvršča v tri skupine: primanjkljaj, ravnovesje in presežek.
Primanjkuje zdravnikov in zdravstvenega osebja
Med področji, kjer je pomanjkanje kadra najbolj očitno, je zdravstvo.
Na območju ljubljanske območne službe je primanjkljaj napovedan pri zdravnikih splošne medicine in zdravnikih specialistih, pa tudi pri zobozdravnikih.
Na seznamu so še strokovnjaki in strokovni sodelavci za zdravstveno nego, bolničarji negovalci, fizioterapevti, delovni terapevti, osebni asistenti, socialni oskrbovalci ter avdiologi in govorni terapevti.
Težave tudi v šolah in vrtcih
Podobna slika je v vzgoji in izobraževanju.
Primanjkuje učiteljev razrednega pouka in predmetnih učiteljev v osnovnih šolah, pa tudi učiteljev splošnih in poklicnih predmetov v srednjih šolah.
Med deficitarnimi poklici so vzgojitelji predšolskih otrok, pomočniki vzgojiteljev, svetovalni delavci v vzgoji in izobraževanju ter strokovnjaki za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami.
Pomanjkanje učiteljev, svetovalnih delavcev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev sicer ni značilno samo za Ljubljano. Zavod ga za leto 2026 napoveduje tudi na ravni države.
Iščejo tudi kuharje, natakarje in voznike
Dolg je tudi seznam poklicev, za katere ni potrebna univerzitetna izobrazba.
Med poklici v primanjkljaju na območju Ljubljane so kuharji, glavni kuharji, kuhinjski pomočniki in natakarji, pa tudi peki, mesarji in pripravljavci hitre hrane.
Kadra primanjkuje tudi v prometu in logistiki. Na seznamu najdemo voznike avtobusov, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, viličariste, skladiščnike, kurirje in dostavljavce ter usmerjevalce in raznašalce pošte.
Veliko povpraševanja po obrtnikih
Zelo dolg je seznam v gradbeništvu, obrti in tehničnih poklicih.
Med drugim naj bi primanjkovalo zidarjev, tesarjev, krovcev, betonerjev in železokrivcev, pleskarjev, polagalcev podov, izolaterjev in izvajalcev suhomontažne gradnje.
Delodajalci težko najdejo tudi elektroinštalaterje, elektromehanike, varilce, kleparje, mizarje, strugarje, orodjarje in ključavničarje, avtomehanike in serviserje strojev.
V primanjkljaju so tudi bolj specializirani kadri, denimo inženirji gradbeništva, strojništva in elektrotehnike ter gradbeni nadzorniki.
Kaj pa računalničarji?
Tudi tu ni mogoče vseh poklicev vreči v isti koš.
Za skupino analitikov, razvijalcev in programerjev Poklicni barometer na območju Ljubljane napoveduje primanjkljaj.
Med poklici, kjer naj bi bilo razmerje med ponudbo in povpraševanjem bolj uravnoteženo, pa najdemo nekatere druge profile s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Tudi policisti, pravniki in psihologi
Seznam pokaže še nekaj manj očitnih kadrovskih vrzeli.
V primanjkljaju so med drugim policisti, varnostniki, psihologi, pravni strokovnjaki, odvetniki, tožilci in pravobranilci.
Sem sodijo tudi strokovnjaki za kadre, logistiko, računovodstvo in revizijo ter socialno delo in svetovanje.
Primanjkljaj je napovedan tudi pri prodajalcih živil in neživil ter frizerjih.
Novinarjev pa naj bi bilo preveč
Na drugi strani Poklicnega barometra so poklici, pri katerih je pričakovana ponudba kandidatov večja od povpraševanja delodajalcev.
Med poklici v presežku so novinarji.
Zraven so grafični in multimedijski oblikovalci, fotografi, filozofi, zgodovinarji in politologi, sociologi in antropologi, prevajalci, tolmači in lektorji, organizatorji konferenc in dogodkov, poslovni sekretarji, tajniki, strokovnjaki za prodajo in oglaševanje ter umetniški ustvarjalci in poustvarjalci.
Zakaj delavcev ni?
Pomanjkanje ne pomeni vedno, da ljudi z določenim poklicem preprosto ni.
Zavod za zaposlovanje razlikuje med dvema glavnima razlogoma. Prvi je dejansko pomanjkanje delovne sile, ko kandidatov ni dovolj oziroma jih od zaposlitve odvračajo plača, neugoden delovni čas, fizično zahtevno delo ali drugi delovni pogoji.
Na ravni Slovenije je takšno pomanjkanje posebej značilno za zdravstvene poklice, krovce in tesarje, poštarje, kuharje, natakarje ter voznike težkih tovornjakov.
Druga težava nastane, ko potencialni kandidati sicer obstajajo, vendar nimajo zahtevanih znanj, spretnosti, kompetenc, izpitov ali licenc. Zavod to izpostavlja denimo pri strokovnjakih za računovodstvo in revizijo, mehanikih in serviserjih, mizarjih, strugarjih ter inženirjih strojništva.
Skoraj polovica delodajalcev že težko najde ljudi
Da pomanjkanje delovne sile ni le napoved, kaže še ena raziskava Zavoda za zaposlovanje.
V Napovedniku zaposlovanja, ki je bil izveden spomladi 2026, je kar 44,9 odstotka delodajalcev odgovorilo, da so se v zadnjih šestih mesecih srečevali s pomanjkanjem ustreznih kandidatov. Med velikimi delodajalci je bilo takšnih več kot 70 odstotkov.
Več kot polovica delodajalcev, 52,7 odstotka, težave z iskanjem kadra pričakuje tudi dolgoročno. Največ skrbi imajo v zdravstvu in socialnem varstvu, gostinstvu ter izobraževanju.
Delodajalci po Sloveniji sicer za drugo polovico leta 2026 načrtujejo 30.882 zaposlitev. Najpogosteje naj bi iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce ter čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike.
Pri tem je treba razlikovati med iskanimi in deficitarnimi poklici.
Napovednik zaposlovanja kaže, koliko in katere delavce nameravajo delodajalci zaposlovati, Poklicni barometer pa ocenjuje razmerje med ponudbo in povpraševanjem pri posameznih poklicih.
In prav slednji kaže, da bo na območju Ljubljane tudi v letu 2026 za več kot sto poklicnih skupin delavcev manj, kot jih trg potrebuje.
