Stopnišče je le del zgodbe stavbe, ki je bila ob odprtju najvišja na Balkanu.
Če se sprehodimo po središču Ljubljane, ga danes med višjimi stavbami morda niti ne dojemamo več kot pravega velikana. Toda ko je Nebotičnik leta 1933 zrasel na današnji Štefanovi ulici, je bila zgodba povsem drugačna.
Nekaj več kot 70 metrov visoka stavba je bila takrat najvišja stavba na Balkanu in deveta najvišja v Evropi. Za Ljubljano je pomenila nekaj izrazito novega - simbol modernega mesta, ki je začelo pogledovati navzgor.
Danes se vanj odpravimo predvsem zaradi razgleda, pijače ali večerje na vrhu. Toda če namesto proti dvigalu pogled usmerimo proti stopnicam, se pokaže eden najbolj prepoznavnih detajlov stavbe.
Spirala, ob kateri se splača pogledati navzgor - in navzdol
V notranjosti Nebotičnika se vije znamenito spiralno stopnišče. Pogled skozi njegovo sredino ustvari skoraj popolno geometrijsko spiralo, ki se spreminja glede na to, ali jo opazujemo z dna ali z vrha.
Prav stopnišče je skozi desetletja postalo eden najbolj fotografiranih notranjih arhitekturnih motivov Nebotičnika. Mestno glasilo Ljubljana ga je pred leti opisalo celo kot eno najlepših stopnišč v Sloveniji.
In prav tu se pokaže, da zanimivost Nebotičnika ni samo v njegovi višini. Stavba skriva arhitekturne detajle, mimo katerih je mogoče iti neštetokrat, ne da bi jih zares opazili.
Ameriški nebotičnik sredi Ljubljane
Nebotičnik stoji na Štefanovi ulici 1, tik ob Slovenski cesti. Nastal je med letoma 1930 in 1933, zasnoval pa ga je arhitekt Vladimir Šubic. Zgrajen je bil za Pokojninski zavod.
Šubic se je pri snovanju zgledoval po takratnih ameriških nebotičnikih. Toda ni šlo samo za drzno zunanjo podobo.
Stavba je bila za svoj čas tehnološko izjemno napredna. Vanjo so vgradili hitra dvigala, klimatske naprave in centralno ogrevanje na kurilno olje ter druge tehnične novosti, ki so bile v začetku tridesetih let daleč od samoumevnih.
Nebotičnik je tako postal eden najbolj vidnih simbolov medvojnega razvoja Ljubljane. Mestna zgodovina ga opisuje kot simbol takratnega gospodarskega in urbanističnega razcveta mesta.
V njem niso samo lokali, tam tudi živijo
Čeprav ga danes marsikdo povezuje predvsem z lokalom na vrhu, je bil Nebotičnik od začetka zasnovan kot stavba z več različnimi vsebinami. Tako je še danes.
V njem so trgovine, poslovni prostori in podjetja, med šestim in devetim nadstropjem pa stanovanja. Nebotičnik je torej tudi stanovanjska stavba, kar se ob pogledu nanj z ulice hitro spregleda.
Najbolj javni in najbolj znani del se začne višje.
Na vrhu razgled, zaradi katerega je postal ljubljanska legenda
V zgornjih nadstropjih so danes kavarna, terasa, restavracija, klub oziroma lounge in VIP-prostor. Največja privlačnost pa ostaja razgled.
S terase se odpre pogled na mestno središče, strehe stare Ljubljane in Ljubljanski grad, ob jasnem vremenu pa pogled seže še precej dlje.
Kavarna na vrhu je sčasoma postala tako močno povezana z mestom, da se je zapisala tudi v slovensko popularno kulturo. Na obisk Nebotičnika se navezuje znamenita popevka Na vrhu Nebotičnika, ki je vrh stavbe spremenila v simbol ljubljanske romantike.
