Še več meščanov se 'aktiviralo' in opozorilo na dogajanje.
Prejšnji teden smo poročali, da je na portalu Pobude meščanov Ljubljančan kritično označil stojnice tik ob Plečnikovi ograji.
»Danes smo na Prešernovem trgu, na veliko razočaranje, ponovno priča zasilnim stojnicam, naslonjenim na Plečnikovo ograjo, ki je zaščitena Unescova dediščina,« je zapisal in dodal, da so »namesto prvovrstne ljubljanske razglednice domačini in turisti prisiljeni gledati naoljene stojnice z vso pripadajočo kramo. Do kdaj bo temu tako?« je poizvedoval pri občini.
Odgovorili so mu
Na njegovo prijavo se je odzval Inšpektorat Mestne občine Ljubljana, ki je pojasnil, da v tem primeru ne bo uvedel postopka.
Razlog je dovoljenje za posebno rabo javne površine, ki ga je pristojni občinski oddelek izdal uporabniku stojnic. Dovoljenje je veljalo do včerajšnjega dne, 31. avgusta.
Očitno je dogajanje v srčiki mesta zmotilo tudi druge.Skupina zainteresirane javnosti, v imenu katere komunicira Staša Bizjak, je namreč na ministrico za kulturo naslovila nujen poziv zaradi neustrezne rabe vplivnega območja Tromostovja.
Bizjak je zdaj javila, kaj so jim na njihovo pismo odgovorili z ministrstva.
Kot sporoča, je ministrstvo za kultur v odgovoru navedlo, da stanje na območju kulturnega spomenika ni skladno z namenom njegovega varovanja ter ne prispeva k ohranjanju njegovih kulturnih, zgodovinskih in prostorskih vrednot.
Bizjak ob tem poudarja, da je takšno stališče pomembno, saj pomeni jasno ugotovitev pristojnega ministrstva, da stanje, na katero so opozarjali, z vidika namena varovanja kulturnega spomenika ni ustrezno.
Ministrstvo pa naj bi po njenih besedah hkrati navedlo, da Zakon o varstvu kulturne dediščine, ZVKD-1, v konkretnem primeru ureja posege v kulturno dediščino, ne pa uporabe prostora.
Zato ni pravne podlage za uvedbo inšpekcijskega postopka po določbah tega zakona.
Opozarjajo na resno pravno praznino
Zainteresirana javnost meni, da se s takšnim stališčem odpira resna pravna praznina, ki lahko v praksi onemogoči učinkovito varstvo dediščine izjemnega državnega in mednarodnega pomena.
»Če noben organ ni pristojen za ukrepanje v primeru neustrezne rabe vplivnega območja kulturnega spomenika, čeprav Ministrstvo za kulturo samo ugotovi, da takšno stanje ni skladno z namenom njegovega varovanja, gre za sistemski problem, ki ga je treba nujno odpraviti,« je zapisala Bizjak.
Ministrstvo poziva, naj v okviru svojih pristojnosti nemudoma predlaga ustrezne zakonske oziroma druge sistemske rešitve ali pa v sodelovanju z drugimi pristojnimi resorji in deležniki poišče takojšnje pravne vzvode.
Ti bi morali preprečiti neustrezno rabo in nadaljnje razvrednotenje vplivnega območja Tromostovja ter njegovih varovanih kulturnih, zgodovinskih in prostorskih vrednot.
Kateri državni organ je pristojen?
Bizjak poroča še, da na eno od vprašanj iz predhodnega dopisa še vedno niso prejeli konkretnega odgovora.
To pa je, kateri državni organ je pristojen za ukrepanje, kadar se vplivno območje kulturnega spomenika državnega pomena uporablja na način, ki po mnenju ministrstva ni skladen z namenom njegovega varovanja, kulturna inšpekcija pa meni, da za ukrepanje ni pristojna.
Izdali dovoljenje
Iz uvodoma omenjenega odgovora Mestne občine Ljubljana izhaja, da je bilo za posebno rabo javne površine v neposredni bližini Tromostovja izdano dovoljenje do konca avgusta
Iz fotodokumentacije zainteresirane javnosti naj bi bila razvidna intenzivna gostinska in prireditvena raba neposredne okolice Tromostovja.
Tam so bili postavljeni večji plastični šotori, premični gostinski in balkanski žari, gostinska oprema, mize, oglasni elementi ter druge začasne ureditve.
Na območju naj bi bili še vedno prisotni tudi zaboji za pijačo, druga oprema in različni odpadki, na katere so opozorili že v predhodnih prijavah.
Po mnenju zainteresirane javnosti ne gre za posamezne začasno postavljene predmete, ampak za intenzivno gostinsko in prireditveno rabo neposredno ob imenovani lokaciji.
Ta naj bi bistveno spreminjala podobo prostora in vplivala na pojavnost, prostorsko celovitost ter vedutne kakovosti kulturnega spomenika državnega pomena in območja svetovne dediščine UNESCO.
Ne nasprotujejo živahnemu mestnemu življenju
Bizjak v imenu zainteresirane javnosti izpostavlja, da se zavedajo, da je območje Tromostovja živ in živahen mestni prostor, kjer se vsakodnevno odvijajo mestno življenje, turizem, gostinska dejavnost in različne prireditve. Temu ne nasprotujejo.
Menijo pa, da živahnost prostora ne more pomeniti, da se neposredna okolica kulturnega spomenika državnega pomena in območja svetovne dediščine UNESCO uporablja brez jasnih vsebinskih, estetskih in kakovostnih meril.
»Takšen prostor ne more postati smetišče ali prostor za postavljanje neprimernih, ceneno izdelanih in vizualno motečih začasnih ureditev,« so poudarili.
To zahtevajo
Po njihovem mnenju bi morala za kulturni spomenik najvišjega državnega in mednarodnega pomena obstajati jasna in nedvoumna pravila oziroma smernice o tem, kakšne začasne postavitve, materiali, oprema in vsebine so v njegovi neposredni okolici dopustni in kakšne niso.
Smeti, plastične in druge cenene postavitve ter materiali, ki niso primerni za tako izjemen zgodovinski in kulturni prostor, po njihovem mnenju v njegovi neposredni okolici nimajo kaj iskati.
Presojati bi bilo treba tudi ustreznost vsebine, ki se v takšnem prostoru izvaja, poudarjajo. Namen posebne rabe javne površine po njihovem mnenju ne more biti zgolj ustvarjanje dobička in pobiranje najemnin brez upoštevanja kulturnega pomena, podobe in dostojanstva prostora.
»Ne gre nam za to, da bi bilo območje Tromostovja sterilno ali brez življenja, temveč prav nasprotno: želimo, da ostane živ mestni prostor, vendar urejen, dostojanstven in uporabljen na način, ki je primeren njegovemu izjemnemu kulturnemu, zgodovinskemu in mednarodnemu pomenu,« so zapisali.
Življenje okoli Tromostovja po njihovem prepričanju ne more biti izgovor za odsotnost standardov ter dopuščanje vsebin in postavitev, »ki bi lahko pogojno« bile primerne za javne površine na periferiji, ne pa za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v državi in območje svetovne dediščine UNESCO.
Odgovornost pripisujejo občini
Kot posebej problematično izpostavljajo, da takšne rabe ne omogočajo zgolj posamezni uporabniki prostora, temveč jo z izdajo dovoljenja aktivno omogoča tudi Mestna občina Ljubljana.
Občina pri tem po njihovih navedbah ni zgolj organ, ki izdaja dovoljenja za posebno rabo javne površine.
Kot lastnica oziroma upravljavka javne infrastrukture na območju Tromostovja naj bi nosila tudi odgovornost za način upravljanja, uporabo in urejenost tega kulturnega spomenika ter njegove neposredne okolice.
Po njihovem mnenju je zato nedopustno, da občina po eni strani nosi odgovornost za ustrezno upravljanje in ohranjanje kulturnega spomenika, po drugi strani pa z izdajo dovoljenj omogoča rabo njegove neposredne okolice, ki po njihovi oceni očitno razvrednoti njegovo podobo, pojavnost, prostorsko celovitost, vedutne kakovosti in dostojanstvo.
Občini očitajo tudi zaskrbljujoče pomanjkanje znanja in strokovnosti ter odsotnost spoštovanja in upoštevanja predpisov, odlokov, tradicije in kulturnih vrednot, ki bi jih morala varovati in ohranjati.
Časovno omejeno dovoljenje po njihovem ni opravičilo
Bizjak še daje vedeti, da časovna omejenost dovoljenja sama po sebi ne more upravičiti razvrednotenja varovanih kulturnih vrednot.
Pri presoji bi bilo treba upoštevati dejanski vpliv konkretno postavljenih ureditev na Tromostovje in njegovo vplivno območje, ne pa zgolj dejstva, da je Mestna občina Ljubljana za določeno obdobje izdala dovoljenje za posebno rabo javne površine, so napisali v pismu za ministrstvo.
Po njihovem mnenju ne more biti sprejemljivo, da se vplivno območje enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v državi uporablja na način, ki očitno in grobo razvrednoti njegove varovane vrednote, zgolj zato, ker je takšna raba časovno omejena oziroma jo je dovolila mestna oblast.
Skrbi jih tudi to
Posebej opozarjajo na bližajoči se novoletni čas, ko Mestna občina Ljubljana tradicionalno omogoča obsežno gostinsko in tržno rabo javnih površin v neposredni bližini Tromostovja.
Če se bo takšna praksa nadaljevala, po njihovem mnenju obstaja nevarnost, da bo neposredna okolica Tromostovja tudi v prihajajočem novoletnem obdobju ponovno preplavljena z neestetskimi stojnicami, naslonjenimi na Tromostovje, balkansko gostinsko opremo, plinskimi jeklenkami, naslonjenimi na Tromostovje, oglasnimi elementi, smetmi ob balustradah Tromostovja ter drugimi neprimernimi, motečimi in neestetskimi elementi.
Takšna podoba jih spominja na »nek nerazvit svet, kjer ni ne znanja, ne odgovornosti ne denarja za varovanje in ohranjanje izjemne kulturne dediščine«.
Ukrepanje zahtevajo še pred novim letom
Vprašanje dopustnosti takšne rabe in izdajanja dovoljenj bi bilo treba po njihovem mnenju razjasniti ter urediti že zdaj.
Menijo, da ni dopustno, da Ministrstvo za kulturo ugotavlja, da določeno stanje ni skladno z namenom varovanja kulturnega spomenika državnega pomena, medtem ko Mestna občina Ljubljana takšno rabo še naprej omogoča z izdajanjem dovoljenj.
Ministrico za kulturo zato ponovno pozivajo, naj se do vprašanja jasno opredeli in v okviru svojih pristojnosti pozove Mestno občino Ljubljana, da pri izdajanju dovoljenj za posebno rabo javnih površin v neposredni bližini Tromostovja zagotovi spoštovanje kulturnovarstvenih zahtev.
Od občine zahtevajo, naj preneha dovoljevati takšno rabo prostora, ki je v nasprotju z namenom varovanja kulturnega spomenika državnega pomena in svetovne dediščine UNESCO. Problematiko je treba po njihovem mnenju urediti pravočasno, še pred prihajajočim novoletnim obdobjem.
