Ljubljana bo v prihodnjih letih dobila številne nove stanovanjske soseske; med konkretnimi projekti izstopata Šiška in center.
Ljubljana se že leta sooča s pomanjkanjem stanovanj, zato se po različnih delih mesta pripravljajo nove soseske. Nekatere so že v gradnji, pri drugih se ureja dokumentacija, tretje pa ostajajo predvsem dolgoročne urbanistične vizije.
Če pogledamo projekte, ki so trenutno v pripravi in imajo znano število stanovanj, se hitro pokaže, da se bo stanovanjska podoba Ljubljane v prihodnjem desetletju precej spremenila.
Stanežiče: Dolgoročna vizija za kar 7000 stanovanj
Če iščemo območje, kjer bi lahko nekoč nastalo največ novih stanovanj, so odgovor Stanežiče.
Na severozahodnem robu Ljubljane Mestna občina Ljubljana predvideva razvoj povsem novega urbanega območja. V aktualni publikaciji Mestne občine Ljubljana je za Stanežiče navedena zmogljivost približno 7000 stanovanj, poleg stanovanj pa so predvideni tudi šola, vrtec ter športna in kulturna infrastruktura.
Toda pri tej številki je treba biti previden.
Ne gre za projekt, v katerem bi Ljubljana v naslednjih nekaj letih zgradila 7000 stanovanj. Gre za dolgoročno prostorsko vizijo razvoja tega dela mesta. Zato 7000 stanovanj ni napoved gradnje do leta 2030 ali 2035, ampak predstava o tem, kakšen obseg bi lahko območje doseglo v prihodnosti.
Če bi bila vizija nekoč v celoti uresničena, bi Stanežiče postale praktično novo mesto znotraj Ljubljane. Prav zato so med najbolj zanimivimi območji, ko govorimo o dolgoročnem razvoju prestolnice.
Za primerjavo: pri nekaterih drugih projektih so številke precej manjše, vendar so zato časovno veliko bolj konkretne.
Šiška: V nekaj projektih več kot 500 novih stanovanj
Med deli Ljubljane, ki se bodo v prihodnjih letih precej spremenili, izstopa tudi Šiška.
Na območju Dravelj je predvidena gradnja treh stolpnic s skupno 356 stanovanji. Projekt je del širše stanovanjske in urbanistične preobrazbe območja, ki bo poleg novih stanovanj prinesla tudi druge spremembe v prostoru.
Pomemben projekt je tudi Pod hribom, kjer je predvidenih 111 stanovanj v sedmih objektih. Soseska nastaja ob vznožju Rožnika, v neposredni bližini Šiške.
Na območju Celovške ceste in Gospodinjske ulice je poleg tega predvidena še približno 60 metrov visoka stanovanjska stolpnica z 80 stanovanji. Projekt je mestni svet obravnaval letos.
Če te projekte seštejemo, dobimo 547 novih stanovanj.
Pri tem velja podobna opomba kot pri drugih zasebnih projektih: gre za načrtovane oziroma pripravljene projekte in ne za zagotovilo, da bodo vsa stanovanja dokončana v istem letu. Vseeno pa številke kažejo, kako velik stanovanjski razvoj se obeta na območju Šiške in Dravelj.
Center: Emonika in Nordika bosta dodali skoraj 500 stanovanj
Velika sprememba čaka tudi širše območje ljubljanske železniške postaje.
Emonika bo v severnem delu kompleksa vključevala tri stanovanjske stavbe s skupno 187 stanovanji. Projekt je del širše preobrazbe območja ob železniški in avtobusni postaji.
Še en velik projekt v tem delu mesta je Nordika na Masarykovi cesti. Stanovanjski projekt predvideva približno 290 stanovanj, vključuje pa tudi visoko stolpnico. Začetek gradnje je predviden v letu 2026.
Če obe številki seštejemo, govorimo o približno 477 novih stanovanjih na območju Centra in železniške postaje.
Podutik in Glince: Skoraj 400 stanovanj do konca desetletja
Med najbolj konkretnimi projekti trenutno izstopa območje Glince-Podutik.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije tam načrtuje skupno 387 stanovanj: 60 stanovanj v prvi fazi ter še 327 stanovanj v drugi fazi. Za prvo fazo je začetek izvedbe načrtovan v letu 2026, zaključek pa do konca leta 2027.
Na območju PE2 je predvidenih 327 javnih najemnih stanovanj, razdeljenih v dve fazi – 202 in 125 stanovanj. Zaključek vseh stanovanj v PE2 je predviden v letu 2030.
To je bistveno bolj konkreten podatek kot stanežiških 7000 stanovanj: govorimo o projektu, pri katerem so določene faze, postopki in predvideni roki.
Rakova jelša: Več kot 150 stanovanj v različnih fazah
Na drugem koncu mesta se stanovanjska gradnja nadaljuje na Rakovi jelši.
Soseska Rakova jelša I prinaša 99 novih stanovanjskih enot, gradnja pa je predvidena za zaključek v letu 2026.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana načrtuje tudi Rakovo jelšo III, kjer je predvidenih še 53 mestnih najemnih stanovanj. Za leto 2026 je predvidena izdelava dokumentacije in pridobivanje gradbenega dovoljenja.
Če pogledamo oba projekta skupaj, bi lahko Rakova jelša v različnih fazah razvoja dobila 152 novih stanovanj.
Galjevica: Nova soseska do leta 2030
Na območju Galjevice oziroma ob Jurčkovi cesti je predvidena tudi stanovanjska soseska Jesihov štradon.
V štirih objektih naj bi nastalo 44 mestnih najemnih stanovanj, Mestna občina Ljubljana pa kot leto zaključka projekta trenutno navaja 2030.
Projekt ni med največjimi v mestu, vendar kaže, da se nova javna stanovanja načrtujejo na več različnih območjih Ljubljane.
Kateri del Ljubljane bo torej dobil največ novih stanovanj?
Če številke postavimo na skupni imenovalec, dobimo precej zanimivo sliko.
Stanežiče daleč izstopajo po dolgoročnem potencialu – približno 7000 stanovanj je več kot desetkrat toliko kot pri največjih konkretnih projektih, ki so trenutno v pripravi. Toda ta številka predstavlja dolgoročno vizijo in je ne smemo razumeti kot napoved, da bo 7000 stanovanj zgrajenih v naslednjih desetih letih.
Če pa gledamo bolj konkreten časovni horizont približno naslednjih desetih let, je slika precej bolj razpršena.
Šiška oziroma območje Dravelj ima v nekaj večjih projektih načrtovanih približno 547 stanovanj, območje Centra in železniške postaje približno 477, Podutik in Glince 387, Rakova jelša pa v trenutno znanih fazah 152 stanovanj.
Ljubljana tako ne bo dobila ene same nove stanovanjske četrti. Nova stanovanja bodo v prihodnjih letih nastajala na več koncih mesta, pri čemer bo Šiška eden pomembnejših predelov konkretne stanovanjske gradnje.
