Remiza Ljubljanskega potniškega prometa je le začetek: vizija Ljubljane 2045 predvideva novo mrežo velikih zelenih površin po vsem mestu.
Kaj bo nekoč stalo tam, kjer danes vozijo, parkirajo in popravljajo avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa? Po načrtih Mestne občine Ljubljana naj bi območje remize na Celovški cesti postalo velika zelena oaza – Park Remiza. A ta projekt je le eden izmed številnih novih parkov, ki jih Ljubljana načrtuje v prihodnjih desetletjih.
Ljubljana želi svojo zeleno podobo še nadgraditi. V viziji Supermesto – Vizija Ljubljane 2045 je predstavljen načrt novih mestnih parkov, zelenih povezav in ureditev, ki naj bi nekdanja industrijska ter infrastrukturna območja spremenile v javne zelene površine.
Med najbolj izpostavljenimi projekti je prav območje današnje remize Ljubljanskega potniškega prometa na Celovški cesti 160.
Remiza LPP naj bi se preselila v Stanežiče, na njenem mestu park
Sedanja remiza Ljubljanskega potniškega prometa vključuje poslovne prostore Ljubljanskega potniškega prometa, parkirišča za avtobuse in osebna vozila, delavnice, skladišča, prostore za tehnične preglede ter polnilnico za CNG vozila.
Po načrtih Mestne občine Ljubljana naj bi se remiza preselila na območje Stanežič, kjer naj bi nastala sodobna infrastruktura za približno 350 avtobusov. Predvidene so tudi polnilnice za električna, vodikova in plinska vozila.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na vprašanje, kdaj se bo zgodila selitev remize, povedal:
»Do leta 2030 se bo začela selitev remize.«
Izjava se nanaša na začetek procesa selitve, medtem ko bo za dejanski nastanek Parka Remiza ključna izgradnja nove remize in zaključek preselitve dejavnosti Ljubljanskega potniškega prometa.
Po selitvi naj bi se sprostilo približno 50 tisoč kvadratnih metrov zemljišča ob Celovški cesti.
»90 odstotkov prostora bomo namenili parku Remiza, na preostalih deset odstotkov pa zgradili mestna stanovanja,« so zapisali na Mestni občini Ljubljana.
Park naj bi postal tretji največji v Ljubljani.
Načrt vključuje zelene površine z vodnimi elementi, območja za rekreacijo, športne aktivnosti, druženje in ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam.
Predvidena vodna površina bi služila tudi kot zbiralnik meteorne vode, kar bi zmanjšalo obremenitev drugih vodotokov in prispevalo k zmanjševanju poplavnega tveganja.
To so novi parki, ki jih načrtuje Ljubljana
Park Remiza pa ni edini velik zeleni projekt. V viziji Ljubljane do leta 2045 je naštetih več območij, kjer naj bi v prihodnosti nastali novi mestni parki.
Park Rakova jelša
Ob območju Rakove jelše naj bi nastala nova vstopna točka v Krajinski park Ljubljansko barje. Načrtovani so informacijski center, učne poti ter nove peš in kolesarske povezave.
Projekt naj bi prebivalcem še bolj približal naravno območje Barja.
Park Mesarica in Dolgi breg
Ob Ljubljanici med Trnovskim pristanom, Špico in Barjem je predvidena nova parkovna ureditev z otroškimi igrišči, športnimi površinami, mestnimi vrtički in prostori za oddih.
Območje naj bi povezale tudi nove peš in kolesarske povezave ter urejena nabrežja.
Razširjeni Botanični vrt
Botanični vrt naj bi dobil več prostora z novim parkom in mediteranskim rastlinjakom. Namen razširitve je ohranjanje redkih rastlinskih vrst ter več možnosti za raziskovanje in izobraževanje.
Park Kolinska
Nekdanje industrijsko območje Kolinske naj bi dobilo novo zeleno podobo in postalo del širše preobrazbe mestnih površin.
Park Brdo in Park Podutik
Nova zelena območja naj bi prebivalcem teh delov Ljubljane ponudila več možnosti za rekreacijo, sprehode in stik z naravo.
Zelene ureditve območja tovarne Union in Železniškega muzeja
Tudi ti območji sta vključeni med prihodnje zelene preobrazbe.
Cilj je, da se nekdanji industrijski in infrastrukturni prostori postopoma vključijo v mestno mrežo javnih zelenih površin.
Ljubljana želi še bolj zeleno prihodnost
Po podatkih Mestne občine Ljubljana danes zelene površine predstavljajo približno 75 odstotkov območja Ljubljane. Cilj vizije do leta 2045 je delež še nekoliko povečati.
»Več zelenih površin pomeni manj vročine, več prostora za gibanje, več sence in več narave,« poudarja vizija prihodnjega razvoja mesta.
Prihodnji parki naj ne bi bili namenjeni samo sprehodom. V njih naj bi bilo več prostora za mestne vrtičke, sadovnjake, zbiranje deževnice in rešitve, ki pomagajo mestu pri prilagajanju na podnebne spremembe.
Veliki načrti, a ključna bo izvedba
Ljubljana ima za prihodnost jasno zastavljeno zeleno vizijo, vendar ostaja odprto vprašanje, kdaj bodo prebivalci te nove parke dejansko lahko uporabljali.
Pri Parku Remiza bo prvi ključni korak selitev Ljubljanskega potniškega prometa v Stanežiče, napovedan za leto 2030. Šele po preselitvi avtobusne infrastrukture se bo lahko območje ob Celovški cesti spremenilo v nov mestni park.
Če bo načrt uresničen, bo Ljubljana v prihodnjih desetletjih dobila vrsto novih zelenih prostorov – od nekdanjih industrijskih območij do novih parkov ob vodi in na robu mesta.
