FOTO in VIDEO: Prestolnico bi vodila Apolonija Simon. Ob tem sporoča: »Ljubljana ni last župana«

Ljubljana je dobila novo kandidatko za županjo. Na lokalnih volitvah, ki bodo 15. novembra, se bo za vodenje prestolnice potegovala Apolonija Simon, ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, dejavna v številnih civilnih iniciativah in ena najbolj izpostavljenih zagovornic ohranitve šole v Križankah.

Simon je skupna kandidatka Vesne - zelene stranke in civilne družbe. Na volitve bodo šli tudi s skupno listo za ljubljanski mestni svet in svete četrtnih skupnosti.

Čas sprememb

V ljubljanski lokalni skupini Vesne so ob predstavitvi poudarili, da si že od ustanovitve prizadevajo povezovati progresivne skupine, ki želijo delovanje Mestne občine Ljubljana usmeriti v korist prebivalstva in okolja.

Spomnili so na dosedanje delo svojih predstavnikov v mestnem svetu, predvsem na področjih okoljske in podnebne pravičnosti, čistega zraka, dostopnih stanovanj, kakovostnejših javnih storitev, dobrega upravljanja in transparentne porabe javnega denarja.

Izpostavili so tudi nasprotovanje kanalu C0 in načrtovani sežigalnici, prizadevanja za zaščito virov čiste vode ter zavzemanje za zaščito parka Tivoli.

»Prihaja čas sprememb. Priložnost zanje pa bodo volitve 15. novembra. Ljubljana potrebuje politiko, ki bo celovito skrbela za vse, ki mesto sprejemajo za svoj dom.«

Apolonijo Simon so predstavili kot dejavno Ljubljančanko, ki deluje v številnih civilnih iniciativah, ter kot uspešno in priljubljeno ravnateljico Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Ob koncu predstavitve so ji zaželeli: »Srečno, županja.«

»Pred vas stopam kot Ljubljančanka«

Simon je v svojem prvem nastopu kot kandidatka poudarila, da se za kandidaturo ni odločila zaradi želje po politični funkciji, temveč zaradi konkretnih izkušenj z življenjem in delovanjem mesta.

»Pred vas stopam kot Ljubljančanka, kot nekdo, ki v tem mestu živi, dela, ustvarja in uspešno vodi javno institucijo. Kot nekdo, ki mu je mar, kakšna bo Ljubljana čez deset, 20 let.«

Kot je pojasnila, njena odločitev ni nastala zato, ker se približujejo volitve, ampak je zorela že dlje časa, na različnih koncih Ljubljane, kjer so se prebivalci povezovali zaradi konkretnih težav.

Med njimi je naštela zaščito pitne vode, dreves in zelenih površin, slabo prometno infrastrukturo, grobe posege v soseske ter ogrožanje kulturne dediščine.

Posebej je izpostavila kanal C0, ki prečka vodonosnik Ljubljanskega polja, in sežigalnico odpadkov, ki jo mestne oblasti načrtujejo na Ljubljanskem barju.

Med drugim je kandidatka izpostavila, da »civilne iniciative, niso problem mesta, ampak so njegov nadzorni in imunski sistem.«

Po njenih besedah se mestna oblast ob opozorilih prebivalcev ne bi smela vprašati, kako jih bo prepričala, da nimajo prav, temveč česa mesto ni pravočasno zaznalo in kako naj težavo čim prej odpravi.

Dobra mestna oblast bi morala probleme prepoznati dovolj zgodaj, preveriti dejansko stanje, poslušati ljudi in vključiti stroko, še preden nezadovoljstvo preraste v konflikt, je poudarila.

Kritična je bila tudi do pravnih sporov med občino in prebivalci.

»Proračun mesta ni denar mestne oblasti, to je naš javni denar. Napačne odločitve torej plačujemo dvakrat: prvič s financiranjem pravnih postopkov in sporov in drugič s slabšanjem kakovosti prostora in življenja.«

»Mesto ni podjetje«

Eno ključnih vprašanj prihodnosti Ljubljane je po besedah kandidatke razumevanje razvoja mesta in vprašanje, komu je ta razvoj namenjen.

Poudarila je, da je gospodarski interes legitimen in da so zasebne investicije del dinamičnega in odprtega mesta, vendar ustvarjanje dobička ne sme biti končni cilj upravljanja mesta.

»Toda mesto ni podjetje in končni cilj upravljanja mesta ne sme biti ustvarjanje dobička. Kadar gospodarski interes trči ob varovanje zdravja, vode, okolja, javnega prostora in drugih skupnih dobrin, ne sme biti dileme, kaj je na prvem mestu. Javni interes.«

Simon je dodala, da razvoj ne sme potekati na račun zdravja ljudi, okolja, kulturne dediščine in kakovosti vsakdanjega življenja.

»Voda ni samo vprašanje investicije. Zdravje ljudi ni postavka v investicijskem načrtu. Drevo ni samo ovira na gradbeni parceli. Javni prostor ni samo investicijska priložnost. In mesto ni samo seštevek nepremičninskih projektov. Mesto je predvsem prostor, v katerem skupaj živimo.«

Križanke kot konkreten primer odnosa mestne oblasti

Pomemben del njenega dosedanjega javnega delovanja je povezan s Križankami, kjer deluje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

Prav ob prizadevanjih za ohranitev šole v tem prostoru je, kot je dejala, od blizu spoznala način sprejemanja odločitev v mestu in posledice teh odločitev za javne institucije ter ljudi.

»Pri Križankah ne govorimo samo o prostorih šole. Govorimo o izobraževanju, javnem prostoru in izjemni kulturni dediščini, za katero imamo odgovornost tudi do prihodnjih generacij.«

Križanke so bile zanjo prvi zelo konkreten primer vprašanja, ki ga danes postavlja širše: kdo odloča o mestu, kako odloča in ali pri tem sliši prebivalce, ki posledice teh odločitev živijo vsak dan.

Ne želijo zamenjati le človeka na vrhu

Simon je poudarila, da njihova ambicija ni zgolj zamenjava človeka na vrhu Mestne občine Ljubljana, temveč sprememba načina upravljanja mesta.

»Naša ambicija ni samo drugačna oblast. Naša ambicija je drugačna kultura oblasti, vodenja mesta in dialoga.«

Kandidatura po njenih besedah izhaja iz civilnih iniciativ, prebivalcev različnih ljubljanskih sosesk ter ljudi z različnih strokovnih področij.

»Najprej so bili problemi, potem ljudje, ki so jih zaznali. Nastale so civilne iniciative. Povezovali smo se, iskali podatke in analize, strokovna mnenja in rešitve. In iz teh izkušenj je dozrelo spoznanje, da samo opozarjanje ni več dovolj.«

Civilna družba zato po njenem mnenju ne sme ostati samo korektiv oblasti, ampak mora izkoristiti demokratično možnost vstopa v upravljanje mesta ter postati njegov odgovorni soustvarjalec.

Kaj bo v ospredju?

Simon meni, da se uspeh mesta ne bi smel meriti po številu projektov, investicij in novih objektov, temveč po tem, kako so mestne odločitve spremenile življenje prebivalcev.

»Ne kaj smo storili, ampak kako smo s tem izboljšali življenje večine prebivalcev v mestu.«

Med vprašanji, na katera bi morala odgovarjati mestna politika, je izpostavila dostop do osebnega zdravnika, dostopnost življenja v Ljubljani za mlade družine, prometne obremenitve, varne šolske poti, količino dreves, zelenja in sence v soseskah, kakovost zraka, varovanje pitne vode ter pripravljenost mesta na ekstremne vremenske razmere.

»Ljubljana pripada ljudem«

Govor je sklenila s pozivom k večjemu vključevanju prebivalcev v odločanje o prihodnosti prestolnice.

»Ljubljana ni last mestne politike, ni last kapitala, ni last župana. Ljubljana pripada ljudem, ki v njej živimo.«

Kot je dodala, ne trdijo, da poznajo vse odgovore, poznajo pa večino vprašanj. Verjamejo, da ima mestna skupnost dovolj znanja, da odgovore poišče skupaj.

Predstavnica Vesne je ob koncu poudarila, da ima Ljubljana očitno prvo žensko kandidatko na letošnjih volitvah, kar po njenih besedah veliko pove o današnji družbi. Sodelovanje Vesne in civilne družbe je označila za »edino pravo koalicijo za Ljubljano« ter prebivalce povabila, naj se jim pridružijo.

Pozitivno sklenila

Simon je ob ob robu predstavitve ocenila, da izhajajo iz drugačnega okolja kot politično bolj izkušeni tekmeci:

»Nismo politično izkušeni, vemo pa, kaj je problem mesta in to dobro zaznavamo že vrsto let. Zato mislim, da bodo ljudje prepoznali, da je skrajni čas za spremembo oblasti.«

Celotno listo kandidatov in program bodo predstavili na dogodku v prihodnjih tednih. Lista kandidatov za mestni svet in svete četrtnih skupnosti je namreč po njihovih navedbah še odprta.