Kot je dejal, ne gre za simbolično potezo, ampak za resen projekt decentralizacije države.
Dolenjec dr. Borut Rončević je pred dobrim mesecem prevzel vodenje ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.
V pogovoru za Dolenjskainfo se je dotaknil reševanja romske problematike, selitve ministrstva v svojo rodno regijo, zgodovinskega nastanka Univerze v Novem mestu, podhranjenosti regije ter izzivov, s katerimi se bodo morali v prihodnjih letih soočiti slovensko šolstvo, znanost in visokošolski prostor.
Ena od osrednjih tem je bila želja, da bi ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino preselil v Novo mesto.
»To je prvič, da to javno povem, čeprav o tej možnosti razmišljam že od začetka mandata. Pri tem ne govorim o simbolični selitvi ministrove pisarne ali nekaj zaposlenih. Takšne piarovske poteze me ne zanimajo. Če se projekta lotimo, se ga moramo lotiti resno. Moj cilj je preselitev celotnega ministrstva, ne zgolj sprememba naslova na dopisnem papirju. Seveda gre za zahteven organizacijski projekt. Ministrstvo ima približno 400 zaposlenih, zato je treba zagotoviti ustrezne prostorske, prometne in organizacijske pogoje ter poskrbeti, da bo prehod potekal nemoteno. Verjamem pa, da je to korak v pravo smer. Če želimo decentralizacijo jemati resno, jo mora začeti uresničevati tudi država sama. Ni dovolj, da o policentričnem razvoju govorimo – pokazati ga moramo tudi v praksi. Ocenjujem, da bi ob dobri pripravi takšen projekt lahko izvedli nekje do sredine mandata te vlade,« je dejal.
Reševanje romske problematike
Za Dolenjskainfo dejal, da ta izziv ne bi naslavljal zgolj skozi šolski sistem, saj gre za bistveno širši družbeni izziv.
»Zato je nujno tesno sodelovanje več resorjev – od vzgoje in izobraževanja do socialne politike, notranjih zadev in lokalnih skupnosti. Na področju izobraževanja sem pripravljen razmisliti tudi o dodatnih oblikah priprave otrok tam, kjer bi se pokazalo, da je to potrebno. Ne govorim o že sprejeti odločitvi, ampak o možnosti, ki jo je vredno strokovno preučiti, če bi prispevala k uspešnejšemu vključevanju otrok v vzgojno-izobraževalni proces,« je izpostavil in dodal, da imamo v Sloveniji ob tem še eno težavo:
»O romski problematiki pogosto razpravljamo zelo odločno, hkrati pa imamo razmeroma malo kakovostnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko oblikovali učinkovite javne politike. Brez ustreznih analiz težko ocenimo, kateri ukrepi delujejo in kje so največje ovire. Zato bomo z Uradom za narodnosti sodelovali pri naročilu ciljnega raziskovalnega programa, ki bo podal nekaj pomembnih dodatnih podatkov. Moj cilj ni sprejemati ukrepov na podlagi vtisov ali ideoloških izhodišč, ampak na podlagi dejstev in strokovnih ugotovitev.«
Glede Šutarjevega zakona, ki je prejemke iz naslova socialne pomoči vezal na obvezno obiskovanje šole, ter vprašanja, ali je bil to korak v pravo smer, je povedal, da je bilo temeljno načelo zanj preprosto: zakoni morajo veljati za vse enako.
»Če starši iz večinskega prebivalstva otroka ne pošiljajo v šolo, država odločno ukrepa. Enako mora veljati za vsakogar. Pravni red ne more biti odvisen od tega, kateri skupnosti posameznik pripada. Pred zakonom moramo biti vsi enaki. Enako velja tudi za druga področja. Če nekdo stori kaznivo dejanje ali huje krši zakon, mora država ukrepati ne glede na njegovo narodnost, socialni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino. Nisem zagovornik sprejemanja vedno novih zakonov, če se obstoječih ne izvaja dosledno,« so bile njegove besede.
Povedal je še, da je veliko pomembnejše, da država zagotovi učinkovito izvrševanje zakonodaje, ki jo že imamo. Pravna država namreč ni vprašanje števila zakonov, ampak njihovega enakega in doslednega izvajanja. Tu ne gre za privilegije ali za razlikovanje med ljudmi. Gre za enakopravnost pred zakonom in za odgovornost države, da to načelo tudi uresničuje, so bile njegove misli.
To je naloga vseh
Novinarski kolegi iz Dolenjskainfo so ga vprašali tudi, kako bi mlade prepričal, da ostanejo v Sloveniji.
Dejal je, da bo vedno del mladih odšel študirat ali delat v tujino in da v tem ne vidi nič slabega. Pomembno pa je, da se čim več ljudi odloči ostati doma oziroma se po pridobljenih izkušnjah vrniti v Slovenijo. To pa lahko dosežemo le, če bo Slovenija država priložnosti, je poudaril.
»Država, v kateri lahko mlad človek dobi kakovostno izobrazbo, dobro službo, dostojno plačo, si ustvari dom in družino ter uresniči svoje ambicije. To je naloga celotne vlade, ne le Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.
Potrebujemo konkurenčno gospodarstvo, kakovostna delovna mesta in davčno okolje, ki omogoča, da lahko podjetja vrhunske strokovnjake tudi vrhunsko nagradijo. Zato sem osebno naklonjen rešitvam, ki spodbujajo razvoj, inovativnost in visoko dodano vrednost,« je še dodal.
Glede tega, kaj bi rad dosegel z ministrstvom, pa je povedal, da je ambiciozen človek in da želi takšne cilje postaviti tudi slovenskemu šolstvu.
»Moj cilj ni, da bi bili samo nekoliko boljši od povprečja. Prizadevati si moramo, da bomo med najboljšimi. Majhna država si ne more privoščiti majhnih ambicij,« je podčrtal.
Ob tem je izpostavil, da veliko potuje po Aziji in dobro pozna tamkajšnje akademsko okolje. V državah, kot so Kitajska, Japonska in Južna Koreja, starši izobraževanju otrok namenjajo izjemno pozornost, je podčrtal.
»Delovna etika, disciplina in spoštovanje znanja so tam zelo izraziti. Svetovna konkurenca je izjemno zahtevna in Evropa na številnih področjih zaostaja. Slovenija nima velikih zalog naravnih virov. Naša največja konkurenčna prednost so lahko znanje, ustvarjalnost in sposobni ljudje. Naš cilj mora biti, da se pri mednarodnih primerjavah znanja, raziskovalni odličnosti in inovativnosti uvrščamo med najbolj uspešne države. Seveda tega ni mogoče doseči v enem ministrskem mandatu. Lahko pa v tem času postavimo trdne temelje za dolgoročen razvoj. To želim doseči skupaj z učitelji, ravnatelji, starši in učenci, saj je kakovost izobraževanja skupna odgovornost vseh.«
