Referendum 12. julija: Zakaj Janković za zmago ne potrebuje niti enega glasu?

V nedeljo, 12. julija, bodo Ljubljančani na naknadnem referendumu odločali o spornem členu odloka, ki uvaja plačljivo parkiranje v stanovanjskih soseskah. Referendum je poseben iz dveh razlogov. 

Prvič: mesto je odlok pred glasovanjem že umaknilo, a referendum o njegovem 4. členu vseeno poteka. In drugič: zaradi pravila o zavrnitvenem kvorumu o izidu ne bo odločala le večina oddanih glasov, ampak predvsem njihovo absolutno število – natančno najmanj 45.476 glasov PROTI.

V nadaljevanju pojasnjujemo, kako referendum deluje, kdaj pobudniki zmagajo, kdaj izgubijo in kaj bi izid pomenil za župana.

Na hitro

• Kdaj: nedelja, 12. julija 2026 (predčasno glasovanje 7.–9. julija na Gospodarskem razstavišču).
• O čem: 4. člen spremenjenega odloka o urejanju prometa, ki uvaja plačljivo parkiranje in dovolilnice v stanovanjskih soseskah.
• Kdo lahko glasuje: 227.376 volilnih upravičencev Mestne občine Ljubljana na 257 voliščih.
• Kaj je sprožilo referendum: pobuda Klemna Fajsa in Civilne iniciative za Ljubljano s 14.051 overjenimi podpisi (potrebnih je bilo 11.369).
• Ključni pogoj za uspeh pobudnikov: najmanj 45.476 glasov PROTI (petina vseh volivcev) in hkrati večina veljavnih glasov.
• Cena referenduma: približno milijon evrov.
• Posebnost: mestni svet je odlok najprej umaknil, nato pa s 40 glasovi za in nobenim proti vseeno razpisal referendum.

Za kaj sploh gre? Parkirni odlok, ki je sprožil vstajo sosesk

Mestni svet je 23. marca sprejel spremembe odloka o urejanju prometa. Sporni 4. člen je v stanovanjskih soseskah (členi 15.a, 15.b in 15.c) uvedel nov parkirni režim: plačljivo parkiranje na javnih površinah po cenah cone 3, torej 70 centov na uro podnevi in dva evra za vso noč, ter sistem dovolilnic za stanovalce. Za kršitelje so predvidene globe v višini 80 evrov, ob odvozu s pajkom pa še dodatnih 200 evrov.

Odpor se je najprej vžgal v Štepanjskem naselju, kjer je nastala Iniciativa za Štepanjsko naselje s koordinatorjem Klemnom Fajsom. Hitro je prerasla v širše gibanje – Civilno iniciativo za Ljubljano – ki so jo podprli prebivalci Fužin, Savskega naselja, Kosez, Spodnje Šiške, Trnovega, Most in drugih sosesk ter več obstoječih civilnih iniciativ.

Pobudniki trdijo, da ne gre za vprašanje ene soseske, ampak za celotno mesto. Njihov očitek je, da mestna oblast s plačljivimi conami zgolj polni proračun in ekonomsko izkorišča zemljišča, katerih lastništvo etažnih lastnikov je ponekod še predmet sodnih postopkov. 

V mesecu in pol so zbrali 14.051 podpisov – znatno več, kot je bilo potrebno za razpis referenduma.

Pravni paradoks: Referendum o odloku, ki ga je mesto že umaknilo

Ko je civilna iniciativa že vložila podpise, je mestni svet 1. junija na predlog župana sporni odlok najprej umaknil, nato pa na isti seji vseeno potrdil izvedbo referenduma o njegovem 4. členu. Glasovanje torej formalno poteka o členu odloka, ki ga je mesto pred tem umaknilo – hkrati pa Mestna občina Ljubljana referendumsko vprašanje o tem členu uradno še vodi.

Janković to opisuje kot nenavaden položaj: volivci bodo glasovali o nečem, kar je bilo umaknjeno, pri tem pa bo mesto porabilo približno milijon evrov, ki bi ga sicer lahko namenilo za otroška igrišča, drevesa in klopi. Poudarja, da se mu zdi spoštovanje demokratičnih vrednot pomembnejše od stroška in da se zato ni odločil za sodno pot.

Civilna iniciativa odgovarja, da je umik pravno sporen. Po njihovem tolmačenju je odlok mogoče umakniti zgolj v primeru neustavnosti, nezakonitosti ali neskladnosti – ne pa zato, da bi se mesto izognilo referendumu –, k temu pa dodajajo, da odlok ob umiku sploh še ni bil objavljen v Uradnem listu. Glede stroška opozarjajo, da občinski proračun za leto 2026 že tako predvideva približno 950.000 evrov za sodne postopke, v katerih si pogosto stojita nasproti mesto in občani.

Posledica tega pravnega vozla je pomembna: po referendumu ostaja odprto, kateri parkirni režim sploh velja, ne glede na izid. To je eden od razlogov, zakaj je glasovanje toliko bolj nepredvidljivo.

Kaj je zavrnitveni kvorum in zakaj je to bistvo vsega

To je najpomembnejši del, ki ga je treba razumeti, da bo jasno, kdo dejansko zmaga. Pri naknadnem (zavrnitvenem) referendumu se izid ne ugotavlja zgolj po tem, kateri odgovor je dobil več glasov. Veljata dva pogoja hkrati, in oba morata biti izpolnjena, da je člen zavrnjen.

1. Prvi pogoj: proti uveljavitvi člena mora glasovati večina tistih, ki so veljavno glasovali.
2. Drugi pogoj: hkrati mora proti glasovati najmanj petina vseh volivcev. Petina od 227.376 upravičencev znese 45.475,2, zato je prag v praksi najmanj 45.476 glasov PROTI (zaokroženo 45.500 oziroma približno 46.000).

Drugi pogoj je tisti, ki vse spremeni. Ne zadošča, da je glasov PROTI več kot glasov ZA. Glasov PROTI mora biti tudi v absolutnem številu dovolj – najmanj 45.476. To pravilo ustvarja neobičajno razmerje: pobudniki morajo na volišča pripeljati najmanj 45.476 ljudi, ki bodo aktivno glasovali PROTI, strani, ki ji ustreza neuspeh referenduma, pa v političnem smislu zadošča nizka udeležba. Pravno gledano namreč nihče ne »zmaga«, če kvorum ni dosežen – člen v tem primeru zgolj ni zavrnjen.

Sredi julija, ko se začnejo počitnice in je mobilizacija volivcev tradicionalno najtežja, je to izjemno visoka ovira. Prav zato je glasovanje toliko bolj negotovo – in prav zato pobudniki priznavajo, da se izziva dobro zavedajo.

Pazite na smer glasovanja

Ker se vprašanje glasi »Ali ste za to, da se uveljavi 4. člen …«, je smer glasovanja lahko zavajajoča in jo je vredno razčistiti:

Glas ZA pomeni podporo uveljavitvi 4. člena, torej podporo plačljivemu parkiranju v soseskah.

Glas PROTI pomeni nasprotovanje uveljavitvi 4. člena. Pobudniki referenduma torej pozivajo k glasu PROTI.

Kdaj je zmaga in kdaj poraz – za vsako stran posebej

Za civilno iniciativo (stran PROTI) je zmaga samo ena stvar: doseči oba pogoja hkrati – večino glasov PROTI in vsaj 45.476 takih glasov. Le tako je 4. člen zavrnjen. Karkoli manj je poraz, tudi če je glasov PROTI več kot glasov ZA. Številčna premoč brez kvoruma namreč po zakonu ne šteje.

Za stran, ki ji ustreza neuspeh referenduma, je »uspeh«, če kvorum ni dosežen. V tem primeru referendum ne uspe ne glede na razmerje glasov, člen pa formalno ni zavrnjen. Gre torej za politični, ne pravni izid: zakon zmagovalca ne razglasi, lahko pa stran, ki ji referendumski neuspeh ustreza, računa na nizko poletno udeležbo. 

Z drugimi besedami: za pobudnike je merilo uspeha visoka udeležba in množičen glas PROTI. Za nasprotno stran je merilo uspeha tišina volišč.

Vsi možni scenariji

Glede na pravila in odprta pravna vprašanja je realnih nekaj izidov.

• Scenarij 1 – Kvorum dosežen, večina PROTI: člen pade. Če 45.476 ali več volivcev glasuje PROTI in je teh glasov večina, je 4. člen zavrnjen. To bi bil prvi referendumski poraz Jankovića, ki bi ga izsilili meščani sami – politično najtežji možen izid zanj. Neposredni praktični učinek bi bil sicer omiljen, ker je bil odlok že umaknjen, simbolna teža pa bi bila velika: mesto v takem primeru praviloma za določeno obdobje ne sme znova sprejeti vsebinsko enakega predpisa.
• Scenarij 2 – Kvorum ni dosežen: referendum ne uspe. Glede na poletni termin verjeten izid. Tudi če je glasov PROTI več kot ZA, referendum pade, če teh glasov ni vsaj 45.476. Člen formalno ni zavrnjen – a ker je bil odlok umaknjen, ostaja pravna negotovost, kateri režim sploh velja. Iniciativa trdi, da je bil umik ničen in bi odlok torej obveljal; mesto trdi nasprotno. Verjeten epilog so nadaljnji pravni spori.
• Scenarij 3 – Pobudnik umakne zahtevo pred glasovanjem. Edini, ki lahko referendum še ustavi, je prvopodpisani pobudnik Klemen Fajs, s katerim se je Janković tudi sestal. Teoretično bi Fajs zahtevo lahko še umaknil, a z bližanjem glasovanja in tekočo kampanjo je ta možnost vse manj verjetna. Če bi do uskladitve vseeno prišlo, referenduma ne bi bilo, mesto bi prihranilo milijon evrov, obe strani pa bi izid lahko razglasili za svoj uspeh.
• Scenarij 4 – Tesen izid kot politični signal. Tudi če kvorum ni dosežen, je pomembno, koliko ljudi glasuje PROTI. Če bo PROTI glasovalo več deset tisoč Ljubljančanov, a malo pod pragom, bosta obe strani izid razlagali po svoje: ena bo poudarila, da prag ni bil dosežen, druga pa, da je politiko zavrnilo več deset tisoč meščanov. Tik pred lokalnimi volitvami je tudi tesen izid lahko močno sporočilo.

Kaj bi izid pomenil za Jankovića

Prav zato referendum presega vprašanje parkiranja. Janković Ljubljano vodi od leta 2006. Na zadnjih volitvah leta 2022 je bil v prvem krogu znova izvoljen z nekaj nad 61 odstotki glasov, a je njegova lista takrat prvič izgubila samostojno večino v mestnem svetu – s 24 je padla na 18 od 45 sedežev, zato mesto vodi v koaliciji. Njegova osebna priljubljenost torej ostaja visoka, njegova mestna večina pa je tanjša kot kdajkoli prej.

To je hkrati prvi neposredni referendumski preizkus ene od njegovih mestnih politik, ki so ga s podpisi izsilili meščani. Ker so jeseni 2026 lokalne volitve, bo marsikdo izid 12. julija bral kot kazalnik razpoloženja. Zanimivo je, da je prav Janković po volitvah 2022 sam izpostavljal, kako močno na izid vpliva nizka udeležba – logika, ki tokrat deluje v prid strani, ki ji referendumski neuspeh ustreza.

Sporen ostaja tudi način, kako je predstavljen strošek. Z opozarjanjem na milijon evrov mesto del odgovornosti za »zapravljanje« prelaga na pobudnike, ti pa odgovarjajo s podatkom o sodnih stroških v proračunu. Tu se skriva past za župana: če referendum »dobi« predvsem zaradi nizke udeležbe, ga lahko nasprotniki obtožijo, da se je demokratičnemu preverjanju pravzaprav izognil.

Kaj nas uči zgodovina

Občinski referendumi v Ljubljani so redki – in se pogosto končajo zunaj volišč. Tokratni je šele tretji po letu 2000. Leta 2000 je bil izveden svetovalni referendum o ustanovitvi četrtnih skupnosti, ki je imel izjemno visoko udeležbo, 74,03 odstotka. Leta 2004 pa je bil razpisan naknadni referendum o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Trnovo – Tržaška cesta (znan tudi kot referendum »o džamiji«), a do glasovanja sploh ni prišlo: Ustavno sodišče je na zahtevo takratne mestne oblasti sklep o razpisu odpravilo. Tokratni referendum je tako prvi v Ljubljani, ki ga je s podpisi izsilila množična akcija občanov.

Pomenljiv je obraten pristop župana. Leta 2004 je mestna oblast referendum skušala ustaviti pred Ustavnim sodiščem; Janković se je tokrat odločil drugače in referendum dopustil, čeprav je odlok prej umaknil.

Zavrnitveni kvorum je trd oreh. Odkar to pravilo na državni ravni velja – po ustavni spremembi iz leta 2013 –, je pobudnikom referenduma kvorum uspelo doseči le redko. To dobro ponazarja, kako visoka je ovira »petine vseh volivcev«, tudi ko ima pobuda širšo podporo. Poletni termin sredi julija to oviro še zvišuje.

Praktične informacije

Dan glasovanja: nedelja, 12. julija 2026
Predčasno glasovanje: torek 7., sreda 8. in četrtek 9. julija, med 7.00 in 19.00, na Gospodarskem razstavišču (Marmorna dvorana, Dunajska cesta 18).
Glasovanje na domu (zaradi bolezni): zahtevek najpozneje do srede, 8. julija, ob ustreznem zdravniškem potrdilu.
Glasovanje po pošti (za volivce v bolnišnicah, domovih, zavodih in priporu ter invalide): zahtevek do srede, 1. julija.
Glasovanje iz tujine na lokalnem referendumu ni mogoče.
Volišča: 257; vsa so dostopna invalidom.
Volilni upravičenci: 227.376 (na dan 11. junij 2026).
Referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v MOL, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk (15.a, 15.b in 15.c člen), sprejet na seji 23. 3. 2026?«
Prijavljeni organizatorji kampanje: Glas za otroke in družine (Aleš Primc), Levica, Vesna – zelena stranka, Piratska stranka Slovenije, Mi, socialisti!, ter pobudnik Klemen Fajs kot fizična oseba.

Kampanja je že stekla. Ne glede na izid pa je referenduma 12. julija že zdaj jasno eno: prvič v Ljubljani bodo o eni od mestnih politik neposredno odločali meščani na pobudo, zbrano s podpisi.