Letošnje poletje v zahodnem delu Evrope najtoplejše doslej.
Dolgotrajna in izjemna vročina je povzročila tretje najtoplejše poletje v Evropi doslej, v zahodnem delu pa najtoplejše v zgodovini meritev, kažejo podatki službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus.
Do konca sezone je bilo 52 odstotkov celine izpostavljene zelo močnemu toplotnemu stresu, kar je rekordna vrednost.
Kot so spomnili pri Copernicusu, so letošnje poletje na evropski celini zaznamovali izjemni vročinski valovi in sušne razmere. Poletne razmere so se v nekaterih delih celine pojavile tudi nenavadno zgodaj, saj je prvi večji vročinski val že konec maja zajel obsežna območja zahodnega dela celine, izjemno tople razmere pa so bile nato stalnica skozi celotno poletno sezono.
V večjem delu Evrope, predvsem v zahodnem, so zabeležili tudi rekordno visoke temperature zraka, v evropskih morjih pa rekordne oziroma skoraj rekordne temperature morske gladine. Reke na celini pa so dosegle najnižje pretoke v poletnem času v zadnjih več tridesetih letih.
Julija in avgusta so bili na številnih velikih evropskih rekah, vključno z Renom, Donavo, Padom, Loaro, Rono in Seno, zabeleženi rekordni ali skoraj rekordno nizki pretoki, kar je povzročilo hude motnje v več panogah, vključno s tovornim prometom.
Dolgotrajna in izjemna vročina je povzročila tretje najtoplejše poletje na evropski celini doslej, za zahodno Evropo pa najtoplejše v zgodovini meritev. Povprečna temperatura zraka je dosegla 21,7 stopinje Celzija, kar je 2,5 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 in nad prejšnjim rekordom iz leta 2003.
Do konca poletne sezone je bilo 52 odstotkov celine izpostavljene zelo močnemu toplotnemu stresu, ki ustreza občuteni temperaturi 38 stopinj Celzija ali več.
Pri Copernicusu ob tem opozarjajo tudi na dolgotrajnost in geografski obseg letošnje vročine. Skupaj so zabeležili 17 dni, ko je vsaj 60 odstotkov Zahodne Evrope beležilo temperature nad 30 stopinjami Celzija, medtem ko jih je bilo leta 2003 11, leta 2025 pa sedem.
Dolgotrajna suša in ponavljajoči se vročinski valovi, ki so zaznamovali evropsko poletje, so prispevali tudi k izjemno aktivni sezoni gozdnih požarov.
Po podatkih Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare je bila do 2. septembra površina, ki jo je prizadel ogenj, skoraj dvakrat večja od povprečja v obdobju 2006-2025, pri čemer je bilo še posebej veliko požarov v Španiji in Franciji. Podatki Copernicusove službe za spremljanje ozračja so medtem pokazali, da so bile emisije zaradi gozdnih požarov v Evropi do konca poletja med desetimi najvišjimi od leta 2003, zaradi česar so bili milijoni ljudi izpostavljeni nevarnim ravnem onesnaženosti zraka.
»Evropa je letos doživela poletje, ki so ga zaznamovali sočasni podnebni ekstremi. Na večjem delu celine so se hkrati pojavili rekordna toplotna obremenitev, razširjena suša, izjemno nizki pretoki rek in nenavadno toplo morje. Posledice so presegle zgolj temperaturne rekorde ter vplivale na razpoložljivost vode, energetske sisteme, promet, ekosisteme in zdravje ljudi,« je dogajanje povzela Samantha Burgess iz službe za spremljanje podnebnih sprememb.
Ker se podnebje še naprej segreva, takšni dogodki poudarjajo pomen krepitve odpornosti na vse bolj medsebojno povezana podnebna tveganja, je opozorila.
