Spor med Stevanovićem in športno stroko se zaostruje: »Pa dajte no!«

Pogovor med predsednikom državnega zbora Zoranom Stevanovićem in prof. dr. Gregorjem Jurakom, vodjo raziskovalne skupine SLOfit na ljubljanski Fakulteti za šport, še naprej buri duhove.

Vse se je začelo ob dnevu slovenskega športa, ko so v državnem zboru izvedli meritve telesne zmogljivosti poslancev in zaposlenih. Stevanović je po preizkusu predstavil svoj pogled na povezavo med močjo, hitrostjo in kondicijo.

»Vemo, da je kondicija svoja stvar, moč je svoja, hitrost je svoja. Med sabo se izključujejo,« je dejal.

Jurak mu je odgovoril, da se te sposobnosti ne izključujejo, ampak se dopolnjujejo. Stevanović je pri svojem stališču vztrajal in pripomnil: »Vi iz teorije, jaz iz prakse.«

Posnetek njunega pogovora je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih in sprožil številne odzive.

SLOfit objavil strokovno pojasnilo

Na razpravo se je zdaj odzvala tudi raziskovalna skupina SLOfit, kjer so pripravili dve strokovni pojasnili o povezovanju različnih gibalnih sposobnosti.

Kot so zapisali, moč, hitrost, vzdržljivost, gibljivost in koordinacija niso ločeni predali. Pri običajnem gibanju se praviloma vključuje več sposobnosti hkrati.

Za tek za avtobusom denimo ne potrebujemo samo hitrosti, ampak tudi moč za pospešek, koordinacijo za usklajene korake in vzdržljivost za nadaljevanje napora.

»Moč torej ni sovražnica kondicije. Kondicija ni sovražnica hitrosti. Mišice same po sebi ne pomenijo počasnosti,« so poudarili.

Po njihovem se težave pojavijo predvsem pri preveč enostranski vadbi, slabem načrtovanju obremenitev ali takrat, ko želimo eno sposobnost razviti do skrajnosti, ne da bi pri tem upoštevali druge.

Kaj kažejo raziskave?

SLOfit je pripravil tudi grafični prikaz povezav med močjo in drugimi gibalnimi sposobnostmi.

Pojasnili so, da je moč pomembna osnova hitrosti, vendar sama po sebi ni dovolj, če zanemarimo hitro ustvarjanje sile, koordinacijo in tehniko.

Moč pomaga tudi pri zaviranju telesa in ponovnem pospeševanju, medtem ko je dodatno telesno maso težje premikati, če hkrati ne izboljšamo relativne moči in nadzora gibanja.

Moč in vzdržljivost je po navedbah SLOfita praviloma mogoče razvijati v istem programu vadbe. Prevelika količina vadbe, pomanjkljivo okrevanje ali slaba razporeditev treningov pa lahko zmanjšajo nekatere prilagoditve, zlasti eksplozivno moč.

Več mišične mase po njihovih navedbah prav tako ne pomeni nujno slabše aerobne zmogljivosti. Lahko pa večja telesna masa poveča energijsko zahtevnost vzdržljivostnih dejavnosti, pri katerih premikamo lastno telo.

Srce se mora matrati

Po objavi strokovnega pojasnila se je na Facebooku znova oglasil Stevanović.

»Če sem kakor koli pripomogel k promociji športa, me absolutno veseli. Ampak vsak, ki se ukvarja s športom, točno ve, o čem je govora,« je zapisal.

Ob tem je navedel primere športnikov iz različnih disciplin:

»Ni power lifterja, ni body builderja, ni sumo borca, ki bi tekel cooperja pod 9 minut. Kot ni maratonca, ki bi dvignil 200 kg dead lifta.«

Po njegovem se razlike med telesnimi sposobnostmi jasno kažejo tudi v kontaktnih ekipnih športih, kjer v obrambi praviloma stojijo močnejši in večji posamezniki, v napadu pa lažji tekači.

»A sploh kdo ve, kako zelo se mora srce matrati za vsak dodaten kilogram mišic, da oskrbi vsako kapilaro,« se je vprašal.

»Večja je bila moč, bolj je trpela vzdržljivost«

Stevanović je pojasnil, da se je večino življenja trudil biti tako imenovani hibridni športnik, pri katerem se prepletajo moč, hitrost in kondicija.

Po njegovih izkušnjah je večanje moči in mišične mase vplivalo na rezultate vzdržljivosti. Nasprotno pa naj bi ob večji količini kardio vadbe izgubljal mišično maso in s tem moč.

»Vzdrževanje vsega hkrati mi je predstavljalo resen izziv in v resnici zadovoljstvo,« je zapisal.

V odzivu je še poudaril, da po njegovem ne gre za politično vprašanje:

»Pa dajte no, govorimo o osnovni športni logiki. Ne moreš se o tem vprašanju odločati tako, ali si za enega ali drugega politika.«

Se sposobnosti izključujejo ali dopolnjujejo?

Iz pojasnila SLOfita je razvidno, da stroka ne zanika morebitnih kompromisov pri skrajnem razvijanju posameznih sposobnosti. Večja telesna masa lahko denimo oteži dejavnosti, pri katerih športnik premika lastno telo, neustrezno razporejena vadba pa lahko zavira razvoj eksplozivne moči.

Vendar pri SLOfitu opozarjajo, da iz tega še ni mogoče sklepati, da se moč, hitrost in vzdržljivost na splošno izključujejo. 

Ob ustrezno načrtovani vadbi jih je mogoče razvijati sočasno, pri čemer so rezultati odvisni od ciljev, izhodišča, obremenitev, okrevanja in posameznikovih omejitev.

Kot so sklenili, telo ni aplikacija, ki bi jo bilo mogoče posodobiti čez noč – za razvoj gibalnih sposobnosti so potrebni primeren dražljaj, dovolj energije, okrevanje in predvsem doslednost.