Ne glede na izid ga bomo plačevali, dokler se ne spremeni zakon.
V nedeljo, 11. oktobra, bomo na voliščih dobili štiri glasovnice. Na eni od njih bo vprašanje: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Kdor v nedeljo ne more, lahko predčasno glasuje od torka do četrtka.
Referendum je posvetovalen. Državni zbor na izid ni vezan, prag udeležbe pa ne velja. Odloči večina tistih, ki bodo glasovali.
Kaj pomeni glas za
Kdor obkroži za, sporoča, da ne želi več obveznega RTV-prispevka. Naslednji dan se ne bo spremenilo nič. Prispevek določa zakon o RTV Slovenija in za njegovo ukinitev je treba spremeniti zakon.
Predlog takšne spremembe v državnem zboru čaka že od novembra lani. S podpisi volivcev ga je vložila stranka Resnica. Predvideva, da bi RTV Slovenija denar dobivala neposredno iz državnega proračuna in da bi se število zaposlenih v petih letih zmanjšalo na 1500. Zdaj jih je okoli dva tisoč. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je ključne rešitve predloga ocenila kot ustavno sporne, odbor pa je obravnavo na predlog Zorana Stevanovića preložil do referenduma.
Brez denarja RTV po ustavi ne sme ostati. Ustavno sodišče je že leta 2004 zapisalo, da zakonodajalec sme spreminjati način in vire financiranja, a »pri tem ni povsem svoboden«.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Uršula Menih Dokl je prejšnji teden za RTV Slovenija povedala, da je »po ustavi treba zagotavljati sredstva za funkcioniranje tega servisa«, ustava pa ne zahteva, da je to ravno prispevek.
Koliko denarja bi RTV dobila namesto prispevka in iz katerega vira, vlada še ni povedala. V Resnici so avgusta omenili okoli 110 milijonov evrov na leto, kolikor zdaj prinese prispevek. Če bi denar prišel iz proračuna, bi ga plačevali iz davkov, le ne več s posebno položnico.
Kaj pomeni glas proti
Kdor obkroži proti, sporoča, da želi, da prispevek ostane takšen, kot je. Tudi ta glas državnega zbora formalno ne zavezuje.
Resničin predlog ostane v postopku in poslanci lahko o njem odločajo po svoje.
Koliko plačujemo zdaj
Gospodinjstvo plačuje 14,02 evra na mesec, torej 168,24 evra na leto. Do konca leta 2024 je bil prispevek 12,75 evra in se od leta 2012 ni spremenil. Vlada ga je avgusta 2024 zvišala za deset odstotkov, kar je največ, kolikor ga lahko zviša sama, novi znesek pa velja od januarja 2025.
Plačuje ga okoli 640 tisoč gospodinjstev. Plačila so oproščeni prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, nekateri invalidi in ljudje, ki so trajno izgubili sluh. Upokojenci zgolj zaradi starosti niso oproščeni.
RTV Slovenija ima po letošnjem poslovnem načrtu 162,86 milijona evrov prihodkov, od tega 109,2 milijona iz prispevka. To sta dve tretjini vsega denarja. Preostanek prinesejo oglasi in druge tržne dejavnosti ter državni proračun, ki med drugim financira del manjšinskih programov in programe za Slovence po svetu.
Vprašanje ni, ali bo RTV sredstva prejela, vprašanje je na kakšen način.
Referendum so predlagale koalicijske stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati skupaj z Resnico. Predsednica odbora za kulturo Alenka Jeraj (SDS) je ob tem poudarila: »Ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve RTV Slovenija.« Stevanović je ob vložitvi predloga dejal, da bo RTV »prvič v zgodovini morala upravičiti sredstva, ki jih prejema«.
Marjeta Šmid (NSi) je kot zgled omenila Švedsko in Finsko, kjer se javni medij financira prek davka, vezanega na dohodek.
Na drugi strani so opozicija, uprava RTV in novinarske organizacije. Predsednica uprave Natalija Gorščak je ukinitev označila za »populističen in kratkoročen ukrep«. Predsednik Svobode Robert Golob je dejal, da bi ukinitev pomenila »konec javnega radia in televizije, kot jih poznamo danes«.
Andreja Katič (SD) pa je povedala: »Vprašanje ni, ali bomo javni mediji financirali, vprašanje je, ali bomo to storili na način, ki bo varoval njegovo neodvisnost.« Darko Rataj (SD) je opozoril, da bi bilo financiranje iz proračuna vsako leto odvisno od večine v državnem zboru, Sindikat novinarjev pa, da bi s tem politika RTV podredila sebi.
Evropski akt o svobodi medijev, ki velja od lanskega avgusta, od držav zahteva, da javni mediji dobijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva sredstva, ki ne ogrožajo uredniške neodvisnosti. Ali naj bo to prispevek ali proračun, ne predpisuje.
Ankete kažejo, da vodi »ukinitev«
V anketi Mediane za POP TV, objavljeni konec septembra, je 52 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi glasovali za ukinitev, 37,1 odstotka proti, 7,7 odstotka je bilo neopredeljenih. Raziskovalni center IJEK je v prvi polovici septembra izmeril 55,3 odstotka za in 39,8 odstotka proti.
Ne glede na to, kako bomo glasovali v nedeljo, bo prispevek za oktober treba plačati kot običajno.
