Ljubljančanka delila ganljiv spomin: »Brezskrbnost. Stara sem 24. Sobota je in prekrasen dan ...

Maja Furlan – Gigia. Vedno nasmejano Ljubljančanko, ki je pred leti bila prva slovenska voditeljica na slovitem MTV-ju, kjer je vodila oddaji Vibra in MTV News, mnogi poznajo tudi iz številnih kampanj, saj je v mladosti delala kot manekenka. Srečno poročena z Davidom Furlanom – Zekirjem, s katerim sta ponosna starša mama dveh otrok, danes na Trubarjevi ulici vodi slavno Sendvičerijo Dobra vila.

Ste avtohtona Ljubljančanka?

»Ja, in to ponosna!«

Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?

»Do 1. razreda osnovne šole sem živela pri Zmajskem mostu, kasneje v Župančičevi jami ali po domače rečeno Župi. Osnovno in srednjo šolo pa sem obiskovala v strogem centru Ljubljane.«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Ljubljančane?

»Da se vsi med seboj poznamo!«

Katera predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?

»Kva! In to, da smo vzvišeni!«

Po čem ste najbolj »ljubljanski« vi?

»Po tem, da ko se premikam po Ljubljani, ves čas pozdravljam vse.« (smeh)

So v Sloveniji naglasi, ki so lepši od ljubljanskega? Za kakšnega bi ga sicer označili?

»Meni osebno ga ni čez primorski naglas. Fora ljubljanskega naglasa je, da se ves čas spreminja. Slang iz moje mladosti sploh ne obstaja več, povozil ga je nov.«

Kaj je vaša prva asociacija na Ljubljano?

»Kolo.«

Katera pesem vas spomni na Ljubljano?

»Čez šuštarski most od Majde Sepe.«

Spremljate ljubljanske športne klube, morda tudi navijate?

»Spremljam reprezentančne tekme. Drgače pa sem trenerka rekreativcev ter otrok v Boksarskem Klubu Ljubljana. Dvorano imamo na Kodeljevem in tam me boste našli na treningih.«

V katere kulturne ustanove v Ljubljani radi zahajate?

»Želela bi si reči SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana, pa temu ni tako. V resnici sem zelo podhranjena s kulturnim udejstvovanjem. Če štejejo koncerti v Centru urbane kulture Kino Šiška, potem to.«

Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?

»So jih že. Sreča na vrvici, Jebiga in Igrišča ne damo.«

Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?

»Trubarjeva ulica, Ljubljansko nabrežje pri čolnarni in seveda Tivoli s Spodnjo Šiško.«

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?

»Včeraj. Gor grem zelo rada in to redno.«

Kam v Ljubljani greste najraje na topel napitek, kam jesti, kam na sladico in kam se zabavati?

»Jutranja kava v Reformatorju na Trubarjevi, na malico v sendvičerijo Dobra Vila, kaj pa drugega. Na sladko nisem mahnjena, bi pa z veseljem spila špricer v Platani ali Godec pubu v Šiški. Če sem doma, si naročim pico iz Dobre Vile. Na koncert grem pa vedno z veseljem v Kino Šiška in v Križanke.«

Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?

»Tivoli za Nono, Trubarjeva za moža, Plečnikovo nabrežje za prijateljico.«

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Ljubljane?

»Hvala bogu se ne gibljem v takih krogih, da bi mi odleglo, ko bi končno prišlo kaj na plan, kot se je to recimo zgodilo s Fotopubom.«

Je Ljubljana najlepše mesto? Zakaj?

»Zaradi svoje žepne velikosti. Ker je butično mesto. Vse lahko opraviš s kolesom ali celo peš. Ima neskončno majhnih kotičkov, kjer se lahko odklopiš in pa seveda goro ponudbe, če bi se želel priklopiti v dogajanje.«

Kaj je po vašem mnenju največji minus slovenske prestolnice?

»Kot prestolnici ne manjka nič, smo pa kot družba nekje narobe zavili, ker so cene nepremičnin, najemnin in v resnici kar vsega ponorele.«

Katera je oblika prevoza po Ljubljani vam je najljubša?

»Kolo.«

Kdo je za vas ikona Ljubljane?

»Mislim da dušo Ljubljane sestavljajo posamezniki. Od Mehota v Reformatorju, Miše, ki nekam hiti v Kavalirju. Vsa družba legend v Platani, Mihe s svojimi Mladinami, ko je bil še z nami. Gospod Janković, ki ti žuga, če prehitro pribrziš s kolesom. Najstniki, ki se septembra usujejo po mestu ...«

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?

»Težko odgovorim, ker jih ne srečam, ampak se dobimo. Sicer pa vedno lahko srečaš Janeza Bončino - Benča, Francija Nemca in Jakova Brdarja ... vemo kje.« (smeh)

Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?

»Bolj kot da bi veljala za neko slavno osebo, že od vedno poznam goro ljudi. Tako da non stop koga srečujem.«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?

»Brezskrbnost. Stara sem 24. Sobota je in prekrasen dan. Doma sem pri hrvaškem parku in se odpravim v Staro Ljubljano. Brez načrtov. Sprehodim se čez Trubarjevo, aha pri Refiču ni še nobenega, nadaljujem čez Prešer'ca, mimo Rože - žal mi je, da je več ni! - do Žmauca. Nekje po poti srečam koga in dan gre po svoje.«