Osem metrov razdalje do publike je evropski unikum

Črt Batagelj in Matej Ahlin iz kulturnega društva Veseli dihurčki sta ena najbolj aktivnih organizatorjev klubskih koncertov pri nas. Pred (še enim) sestankom Združenja organizatorjev koncertov, ki se bori za obstoj koncertne scene pri nas, smo se pogovarjali o vsemu kar se letos dogaja s sceno in temu, kdaj bomo se znova srečali z najljubšimi glasbeniki brez socialne distance.

Koliko koncertov smo letos zamudili v ciklu Dirty Skunks v vajini organizaciji?

»Veliko, vsaj petinštirideset.«

Poleti vam je na Metelkovi vseeno uspelo izpeljati nekaj koncertov.

»Ja, pet. To je šlo dokler jih je bilo možno organizirati na prostem, zdaj ko bi se morali seliti v zaprte prostore to ne bo več mogoče, saj prihodki ne pokrijejo stroškov. Govorim o domačih izvajalcih, tujih bendov še nekaj časa ne bomo videli, ker ne morejo na turnejo. Pri mednarodni turneji mora organizator prodati nekje 70-80 % kapacitete za pozitivno ničlo. Z vsemi ukrepi imamo trenutno na voljo 20-25 % kapacitete prizorišča.«

Se je v zadnjih mesecih kdo od glasbenikov podal na mednarodno turnejo po državah, ki so medsebojno odprte?

»Par dni nazaj sem videl, da so poljski Vader šli na turnejo, a le po državah, kjer so ukrepi to dovoljevali: po dva koncerta v Nemčiji, Nizozemski, Švici, Češki, Slovaški in po eden v Avstriji, Italiji in na Poljskem.  Povsod pa so ukrepi podobni, torej medsebojna razdalja obiskovalcev in sedišča.«

V zadnjih mesecu, dveh ste se organizatorji dogodkov povezali, na Facebooku je sicer še vedno veliko nesoglasij, a zdi se da vam uspelo formalizirati ekipo, ki vas bo uradno zastopala in uskladila predloge za izvedbe dogodkov ter pomoč sektorju?

»Koncertni organizatorji imamo zdaj svoje aktivno združenje. Mislim da je to združenje sicer že obstajalo, ampak ni bilo aktivno - do zdaj. Zdaj se je Združenje organizatorjev koncertov (GIZ KOS) pridružilo 'Koaliciji glasbene industrije in industrije srečanj', tako da smo zdaj glasbeniki, organizatorji, tehniko, predstavniki industrije srečanj itd. Verjetno prvič v zgodovini Slovenije smo povezani.«

Koliko je tovrstnega povezovanja na mednarodni ravni?

»S tihim shodom 14. avgusta smo se pridružili mednarodnemu projektu We Make Events (Mi delamo dogodke), ki opozarja na krizo v glasbeni industriji, ki brez sistemske pomoči lahko popolnoma propade. Tukaj ne gre toliko za glasbenike, kot za celotni sektor, ki stoji za dogodki. Javnost se zvečine ne zaveda kako deluje industrija dogodkov, večina vidi le glasbenike, ne vidijo pa v ozadju male ljudi, ki delajo za povprečno plačo, zdaj pa ne morejo opravljati svojega dela.«

V javnosti se je omenjala številka 15.000 in več tisoč prizadetih služb zaradi veljavnih omejitev pri izvedbi dogodkov.

»Pred kratkim smo preko koalicije opravili obsežno anketo kot informacijo pri dogovarjanju za paket pomoči pri novem proti koronskem paketu in številka je pokazala, da je v striktno glasbeno koncertnem sektorju prizadetih okoli 6000 ljudi. Dodatno so tu prizadeti še podporni stebri: plesalci, fotografi, varnostne službe, lokali itd in z njimi številka hitro naraste.«

Kje se giblje ocena izpada bruto prihodka na ravni Slovenije iz naslova neizvedbe koncertov?

»V anketi smo spraševali komu je letos upadel prihodek za več kot 50 % glede na prejšnje leto in 90 % je bilo takšnih, ki jim je. Moja ocena je, da je letni promet koncertne industrije v Sloveniji nekje 350 milijonov evrov letno in od tega je letošnji upad prav tako nekje 90 % - torej se je generiralo le nekih 30-35 milijonov prometa.«

Pogosto beremo o navodilih NIJZ na temo organizacije dogodkov, ki včasih zvenijo nelogično. Zanima ali je v Sloveniji podobno kot drugje, ali pa je manj posluha za dogodke samo zato, ker ni niti približno gospodarsko tako pomemben sektor kot v Avstriji, Nemčiji ali Italiji, oz. ali gre za pretirano previdnost v smislu, raje več ukrepov kot manj in bomo tako uspešnejši v tem »plesu z virusom«?

»Moje osebno mnenje je, da je celotna Evropa v istem zosu. Tudi drugje so podobne omejitve z manjšimi odstopanji. Torej, če odštejemo bizarno zahtevo, da mora biti izvajalec 8 metrov od prvih poslušalcev, so ostali ukrepi precej primerljivi.«

8 metrov razdalje med nastopajočim in prvo vrsto je zahtevano samo v Sloveniji?

»Ja, gre za unikum v Evropi. Mislim, da ni potrjene raziskave, ki bi upravičevala takšen ukrep.«

Kakšno je generalno mnenje pri koncertnih agentih, ki posredujejo koncerte lokalnim promotorjem po državah? Kdaj pričakujejo štart koncertne sezone, spomladi ali jeseni?

»Zelo različno. Stadionskih koncertov verjetno ne bo do 1. junija, mogoče bodo celo šele jeseni 2021. 'Manjši' bendi pa bodo na odrih prej, občutek imam, da vsi pričakujejo, da se bodo klubi odprli že 1. marca. Vse so to špekulacije, seveda, a tak občutek imam.«

Se pravi, da se bomo na stadione – tako za koncerte kot tekme – vrnili v polni kapaciteti šele poleti?

»Najverjetneje. Omejitve se znajo še naprej razlikovati od države do države, zato v tako okrnjeni ponudbi prizorišč velike turneje postanejo hitro nerentabilne in delajo minus. Dvomim, da bo veliko glasbenikov pripravljenih prevzeti ogromen minus samo zato, ker se jim toži po odru in bodo raje pripravljeni počakati še nekaj časa na nastope.«

Kako so agenti reagirali do vas organizatorjev ob prestavljenih in odpovedanih koncertih? So vračali vplačane avanse, ki so jih tudi sami delno plačali menedžmentom bendov?

»Za odpovedane koncerte so vračali avanse, za prestavljene ne. To je našemu društvu sicer povzročilo nekaj preglavic, ker je denar ostal vezan, a smo imeli srečo, da večina kupcev vstopnic kupnine ni zahtevala. Najbolj me je bilo strah insolventnosti, a se ta na srečo ni zgodilo.«

Doslej še nisem zasledil novic o bankrotu kakšne večje koncertne agencije. Jim je uspelo previhariti najhujše?

»Tako kaže, razen mogoče selitev v manjše poslovne prostore ali občasnih odpuščanj, se zaenkrat še držijo. So pa denimo avtobusna podjetja, ki se ukvarjajo s koncerti, torej najemi turnejskih avtobusov, tik pred bankrotom, šoferji so na dopustih, registracije so odpovedane in tukaj bo nastal zanimiv problem: ko se bodo začeli normalni koncerti, bo na trgu premalo število avtobusov in specializiranih tovornjakov za prevoz opreme. Začetek bo zelo bizaren.«

Za konec: vseeno se lahko naslednje poletje veselimo normalnih koncertov?

»Jaz upam, da ja. Baje da obstaja neka evropska direktiva, po kateri bi se morali vsi množični dogodki začeli normalno izvajati s 1. junijem 2021. To je neuradna informacija. Upam, da to takrat ne bodo propadli podporni stebri organizacije dogodkov zaradi prekvalifikacije tehnikov v druge poklice. Po tem scenariju se lahko zgodi, da bomo morali tehnično osebje 'uvažati' s Hrvaške ali Madžarske. Nočem si niti predstavljati skoka stroškov v takšnem primeru.«

foto: Mimi Inhof