Zlatan Čordić, znan tudi kot Zlatko, je raper, aktivist, igralec. Pred leti je njegov »prihod« napovedoval slogan »Svet je lep«, ki ga je bilo mogoče zaslediti na marsikaterem pločniku; širši javnosti se je v spomin vtisnil tudi z udeleževanjem tako imenovanih petkovih protestov; Ljubljančani pa ga lahko redno videvajo na ulicah svojega mesta.
In ravno o tem mestu bo tekla beseda.
Ste avtohtoni Ljubljančan? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?
»Moja pot se je začela v Ljubljanski porodnišnici 7.1.1983, nadaljevala se je v Novih Fužinah, kjer sem odraščal še v nekih drugih časih, ko je bilo normalno skrbeti za svojo okolico. Kasneje smo se z družino veliko selili, danes pa smo pristali v Novih Jaršah.«
Kaj je značilno za Ljubljančane?
»Ljubljančani meni osebno predstavljajo širok pojem, katerega bogatijo posameznice in posamezniki s svojo raznolikostjo in vsak s svojo zgodbo. Res pa je, da mi mnogi pravijo, da smo naduti, čeprav ljudje, ki jih jaz poznam in teh ni malo, so preprosti in prijetni za druženje v vseh letnih časih.«
Katera predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?
»Meni osebno "ljubljanska srajca"; morda tudi zato, ker sem vse počitnice v otroštvu preživel pri starih starših na kmetiji in res nisem bil tipičen mestni otrok, ki bi lahko pomislil, da obstajajo krave, ki so roza barve.«
Katera je vaša prva asociacija na Ljubljano?
»Tovarištvo, šport in kultura. Namignil bom na okolico, ki jo ponuja narava, a ne bi začel izpostavljati vseh kotičkov, ker bi se lahko razpisal in napisal esej o tem, zakaj že 20 let pišem in pojem, da je svet lep.«
Katera pesem vas spomni na Ljubljano?
»Mala terasa, Čez Šuštarski most, Ljubljančanke ali poenostavljeno vsa dela, ki so na kakršenkoli način povezana z Ljubljano.«
Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?
»Poletje na Fužinah in Lublana je bolana.«
Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?
»Mesto je polno čarobnih kotičkov, ki jih mnogi spregledajo v borbi za preživetje, v zadnjem času pa sem se zaljubil v Plečnikove arkade, ki so lahko presneto odlična inspiracija. Morda jih ne gledam samo z očmi, ker se mi zdijo na momente brezčasne.«
Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?
»Ko smo še živeli v Šiški, sem Rožnik obiskoval bolj pogosto, in to med ustvarjanjem plošče Julijan Mak, ki je bila posneta v Cankarjevem duhu in od tam tudi verzi: Princu z gore piše Princ Fužinc, očitajo mi, da ne delam nič, vidijo samo, ko v baru pijem kavo, nikoli maratona, ko si razbijam glavo, pišem o življenju za peščico njih, besede so odveč, hvala za navdih.«
Kam v Ljubljani najraje greste na topel napitek, kam jesti in kam na sladoled?
»Moram priznati, da me je povsod po malo, tako da me nimajo nikjer dovolj. Na novi plošči povem: "Padm not v bit, singl vržm vn, Lepa Vida centr-pesmi pišm tm, Ljubljani sm domč, Sloveniji sm znn, vedno smo na ulci, sam ne hodmo vn".«
Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?
»Moral bi se vprašati kje je ne bi. :)«
Je Ljubljana najlepše mesto?
»Za tiste, ki imamo radi njene ljudi, zagotovo je.«
Če ne bi mogli živeti v Ljubljani, kje bi želeli živeti?
»V Emoni :) Oziroma bi se selil po vseh mestih v Sloveniji in bi se tam zadržal tri mesece, ustvaril spominsko pesem in odšel naprej.«
Katera je vaša omiljena oblika prevoza po Ljubljani?
»Bicikl, moji dve nogi, avtobus in taxi točno v takšnem vrstnem redu.«
Kdo je za vas ikona Ljubljane?
»Od pokojnih: Ivan Cankar, Vida Pregarc, Primož Trubar, Hinko Smrekar, France Prešeren, Zofka Kveder, Ivan Hribar, Jože Plečnik, Janez Gale in še bi lahko našteval. Od še živečih pa: Boris A. Novak, Svetlana Makarovič, Elza Budau, Klemen Klemen, Vesna Godina, Manca Košir, Goran Dragić, Samir Handanović, Dragan Petrovec, Boris Cavazza in Zoran Jankovič, ki je s svojo ekipo ljudi uresničil idejo o najlepšem mestu.«
Katerega znanega Slovenca največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?
»Vse po malo, najbolj pogosto župana.«
Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?
»Zadnjih deset let je to v mojih očeh nekaj normalnega in glede na to, da veliko delam v mestu, me res ni težko zgrešiti in z menoj spregovoriti par besed, zato pa je moja pot do katerega koli cilja vedno z rezervo, ker vsak dan srečam nekoga, ki ga poznam ali pa nekdo pozna mene. Včasih mi je žal, da si ne morem vzeti več časa in upam, da ljudje razumejo, ko jim rečem, da moram po otroke in jih peljati po obveznostih.«
Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?
»Moja mladost je pretkana z Ljubljano in njenimi parki, ulicami, bloki in ljudmi, ki krasijo naše mesto. Tudi težke preizkušnje s časom postanejo lepi spomini. Svet je Lep, mirne praznike vam in vašim bralcem.«
Starejše novice
