Strokovnjaki opozarjajo: Slovenija že živi demografsko krizo, časa za odlašanje ni več.
V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je bil danes prvi del strokovnega posveta »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda II?«.
Dogodek je že ob sprejemu udeležencev pokazal, da gre za izjemno aktualno in občutljivo temo, saj se je dvorana hitro napolnila s predstavniki stroke, politike in različnih družbenih področij. Slovesno vzdušje, a hkrati občutek resnosti – to je bilo čutiti že ob začetku.
Uvod v posvet: »Ne gre več za prihodnost – gre za sedanjost«
Posvet uradno odprl državni svetnik Marko Staroveški, ki je v uvodu poudaril, da razprava ni politična, temveč civilizacijska.
Po njegovih besedah »demografija ni več napoved prihodnosti, postala je realnost sedanjosti, ki jo moramo nasloviti skupaj«.
Poudaril je pomen širše družbene razprave in sodelovanja med strokovnjaki ter odločevalci.
Uvodni nagovori: brez ukrepov bo prepozno
V zaporedju uvodnih nagovorov je najprej spregovoril Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, in dejal, da je današnji posvet »eden tistih trenutkov, ko politika prisluhne stroki in ji mora tudi slediti«.
Opozoril je, da je demografija temelj vseh družbenih sistemov – če zmanjka ljudi, zmanjka tudi družbe.
Sledil je nagovor Alojza Kovšce, nekdanjega predsednika državnega sveta in sedanjega predsednika Lovske zveze Slovenije.
Kovšca je izpostavil, da se vrednote povezane z družino in skupnostjo v sodobnem času pogosto izgubljajo, vendar »steber naroda ni le država, temveč narod sam – družina je njegova celica«.
Iz akademskega sveta se je oglasil Žiga Turk, ki je poudaril, da se moramo vprašati, zakaj je rojstvo novega življenja v nekaterih državah družbena norma, v drugih pa tveganje.
Po njegovem mnenju je treba razumeti kulturo, življenjski standard, vrednote in pričakovanja, ki odločajo o tem, kdaj in ali sploh bo posameznik postal starš.
Nagovore je zaključila Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije.
Poudarila je, da se je povprečna starost prebivalstva v zadnjih 30 letih zvišala za 7,3 leta, pričakovano trajanje življenja pa se je v šestih desetletjih podaljšalo za kar 13 let.
Število prebivalcev narašča predvsem zaradi priseljevanja, pri čemer med priseljenci prevladujejo moški (15,5 odstotoka današnjih prebivalcev Slovenije je rojenih v tujini).
»Imamo podatke, imamo analize – zdaj potrebujemo odločitve«
Koordinator strokovnega dela posveta Matjaž Gams, vodilni pobudnik dogodka, je poudaril, da Slovenija že ima znanje in raziskave, a jih premalo pretvarja v konkretne politike.
»Stroka ima odgovore. Vprašanje je, ali jih ima tudi država,« je dodal.
I. del – strokovni prispevki: pogled v prihodnost, ki se je začela že včeraj
Sledila je vrsta strokovnih predstavitev. Prvi je nastopil Tomáš Sobotka iz Vienna Institute of Demography, ki je prek video prezentacije predstavil analizo nizke rodnosti in demografskih politik v majhnih evropskih državah.
Poudaril je, da prav majhne države – kot je Slovenija – nimajo veliko manevrskega prostora, zato morajo ukrepe sprejeti prej kot druge.
Nato je Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani predstavil posledice migracij in staranja prebivalstva ter opozoril, da Slovenija potrebuje jasen koncept upravljanja migracij, ne pa zgolj odzivanja na statistične trende.
Sledil je Jože Sambt, ki je govoril o proizvodnji, potrošnji in prerazdeljevanju v življenjskem ciklu.
Poudaril je, da 'ljudje živijo dlje, a ne delajo nujno več', kar ustvarja neravnovesje v javnih blagajnah.
Tjaša Redek je predstavila ekonomske posledice prenizke rodnosti.
Opozorila je, da je problem predvidljiv in izračunljiv, zato po njenem »v tem trenutku ne manjkajo podatki, ampak pogum za ukrepanje«.
Jože Osredkar je v prispevku »Družina in demografija« opozoril, da demografija ni le statistika, temveč vrednotni in etični okvir družbe.
Brez odprtega javnega dialoga o družini in odnosih med generacijami ne bo mogoče zgraditi vzdržne politike.
Strokovni del je zaključil Matjaž Gams, ki je na podlagi raziskav izračunal, da bi »slovenski narod ob nespremenjenih trendih lahko izumrl v približno 200 letih.«
Njegova izjava je požela buren odziv v dvorani.
Prvi del posveta se je zaključil z občutkom, da so vprašanja postavljena – odgovori pa so nujno potrebni.
Vsi udeleženci so se strinjali, da Slovenija še ni brez izhoda, a da okno priložnosti postaja vse manjše.
Strokovni del se nadaljuje s predstavitvami iz socialnega, zdravstvenega in družinskega področja.
