To ni edina številka, ki izstopa. Cene 20 let starih stanovanj ponekod v prestolnici dosegajo tudi skoraj 9700 evrov na kvadratni meter!
Ena najdražjih prodaj zadnjih let v Sloveniji se je odvila marca v Ljubljani, ko se je prodala sedem let stara hiša tik ob krajinskem parku Rožnik, poroča Forbes.
Njena cena je znašala kar 6,4 milijona evrov.
Kot je navedel omenjeni medij, hiša meri skupno 935 kvadratnih metrov, od tega je 551 kvadratnih metrov bivalnega prostora, 189 kvadratnih metrov odprte terase oziroma balkona, 63 kvadratnih metrov shrambe oziroma sušilnice, 72 kvadratnih metrov kleti in 58 kvadratnih metrov tehničnega prostora.
Nepremičnini pripada še 1487 kvadratnih metrov velika parcela, njen dosedanji lastnik pa je bil po informacijah Forbesa podjetnik Matjaž Satler, lastnik družbe MS Invest, ki je sicer 26. najbogatejši Slovenec na Managerjevi lestvici.
A luksuzne vile niso osamljen primer. Tudi širši slovenski nepremičninski trg je lani znova pokazal močno rast, tako pri številu poslov kot pri cenah.
Po treh letih padanja se je število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami leta 2025 ponovno zvišalo. Po podatkih Geodetska uprava Republike Slovenije se je število prodaj stanovanj povečalo za 25 do 30 odstotkov, prodaja hiš pa za 20 do 25 odstotkov.
Lani je bilo evidentiranih okoli 14.100 poslov s stanovanjskimi nepremičninami v skupni vrednosti 2,2 milijarde evrov. Od tega je bilo 8.500 poslov s stanovanji v vrednosti 1,3 milijarde evrov ter 5600 poslov s hišami v vrednosti okoli 950 milijonov evrov.
Stanovanja so se lani podražila
Ta so 11 odstotkov dražja, hiše pa so se podražile za deset odstotkov. Cene stanovanj in hiš so praktično povsod po državi dosegle nove rekordne vrednosti.
Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni države prvič prebila mejo 3000 evrov na kvadratni meter in znašala 3200 evrov. V Ljubljana pa je mediana prvič presegla 5000 evrov na kvadratni meter.
Na posameznih lokacijah v prestolnici cene 20 let starih stanovanj že dosegajo tudi 9700 evrov na kvadratni meter, opozarja geodetska uprava.
Komentar
»Danes lahko pri nas govorimo o norih cenah stanovanj, ki pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja,« so za STA ob tem poudarili na geodetski upravi.
Realnost je, da se je ob visoki zaposlenosti, rasti plač in nižjih obrestnih merah, povečalo povpraševanje, a dostopnost stanovanj za večino prebivalcev ostaja vse slabša.
Vprašanje tako ni več le, koliko stane luksuzna vila ob Rožniku, temveč koliko sploh še stane povsem običajen dom.
