Pred kurilno sezono so preverili kakovost drv in peletov, rezultati so dobri, težave pa ostajajo pri označevanju količine in porekla.
Pred začetkom kurilne sezone sta Zveza potrošnikov Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije ponovno preverila kakovost lesnih goriv na slovenskem trgu. Rezultati letošnjega testa so spodbudni, saj je bila velika večina preverjenih peletov kakovostnih, ustrezna pa so bila tudi vsa testirana bukova drva.
Pri 22 vzorcih lesnih peletov je le en zaradi preslabe mehanske obstojnosti prejel slabšo skupno oceno. Tudi pri 11 vzorcih suhih bukovih drv večjih težav s kakovostjo niso ugotovili, saj je bila pri vseh izmerjena ustrezna vsebnost vode.
Kljub dobrim rezultatom ZPS opozarja, da se potrošniki pri nakupu še vedno srečujejo z nejasnim označevanjem količine, kakovostnih razredov in porekla lesa.
Drva dovolj suha, težave pa pri primerjavi količin
Na testu so preverili 11 vzorcev bukovih drv, kupljenih v trgovskih centrih in pri večjih spletnih ponudnikih. Sedem jih je bilo pakiranih na paletah, štirje pa v manjših pakiranjih, škatlah oziroma vrečah.
Vsa testirana drva so vsebovala manj kot 20 odstotkov vode, kar je pomembno za učinkovito in čim bolj čisto zgorevanje. Med drvmi na paletah so se najbolje odrezala drva ponudnika Ogrejem.si oziroma Pros-Bio, oceno najboljše kakovosti pa so prejeli še vzorci ponudnikov Za topel dom, Bioles Horizont in drvadostavanadom.si oziroma Pelikan Bar. Najboljšo kakovost so dosegli tudi trije vzorci drv v vrečah.
Kot opozarja ZPS, je vsebnost vode pomembna, saj se pri kurjenju vlažnih drv del energije porabi za izhlapevanje vode. Temperatura v kurišču se zato zniža, zgorevanje je slabše, izkoristek kurilne naprave pa manjši, nastane lahko tudi več onesnaževal in saj.
Več težav so ugotovili pri označevanju količine. Ponudniki uporabljajo različne merske enote, med drugim kubični meter in prostorninski meter, nekatere palete pa so označene zgolj z merami.
En kubični meter ustreza približno 1,4 prostorninskega metra zloženih drv, zato enaka številka na embalaži še ne pomeni tudi enake količine lesa.
»Potrošnik pri nakupu drv ne bi smel potrebovati kalkulatorja in znanja o različnih merskih enotah, da bi ugotovil, katera ponudba je ugodnejša. Od ponudnikov pričakujemo jasne, poenotene in med seboj primerljive informacije o količini drv,« poudarja Boštjan Okorn, vodja testiranja na ZPS.
Pri enem vzorcu so opazili tudi znake plesni, pri drugem pa so bile razlike v dolžini polen tako velike, da ga glede na zahteve standarda ni bilo mogoče uvrstiti v noben dolžinski razred.
ZPS opozarja tudi na oznako A1. Ta sama po sebi še ne pomeni, da drva izpolnjujejo zahteve kakovostnega razreda A1 po standardu SIST EN ISO 17225-5:2021, zato mora biti jasno navedeno, na kateri standard se oznaka nanaša.
Pri peletih dobra kakovost, a v nekaterih vrečah manj od deklarirane količine
Še bolj spodbudni so bili rezultati testa 22 vzorcev lesnih peletov. Preverjali so vsebnost vode, mehansko obstojnost, količino pepela, gostoto nasutja in prisotnost anorganskih onesnažil.
Pri nobenem vzorcu niso bile presežene mejne vrednosti preverjanih onesnažil, vsi pa so pri tem merilu dobili zelo dobro oceno. Le en vzorec je zaradi slabše mehanske obstojnosti prejel skupno oceno pomanjkljivo.
ZPS opozarja, da kakovost peletov neposredno vpliva na delovanje peči. Slabši peleti se lahko bolj drobijo, vsebujejo več pepela ali vlage in povzročajo težave pri dovajanju goriva ter zgorevanju, posledično pa tudi večjo porabo in več izpustov.
Posebno pozornost so letos namenili tudi dejanski masi peletov. Pri dveh vzorcih je bila masa posamezne vreče za sedem oziroma devet odstotkov manjša od deklariranih 15 kilogramov. Potrošnik je tako v vreči dobil približno kilogram oziroma celo več kot kilogram manj peletov od navedene količine.
Cena 15-kilogramske vreče se je gibala med petimi in osmimi evri, pri čemer kakovost ni bila nujno povezana z višjo ceno. Na ZPS zato svetujejo, naj potrošniki poleg cene preverijo tudi kakovost in dejansko količino izdelka.
Certifikat še ne pomeni trajnostnega porekla lesa
Vsi preverjeni vzorci peletov so imeli na embalaži naveden certifikat. Najpogostejši je bil ENplus, ki potrjuje predvsem tehnično kakovost in sledljivost peletov, ne zagotavlja pa nujno, da les prihaja iz trajnostno gospodarjenih gozdov.
Za to so pomembne druge oznake, denimo FSC in PEFC, dodatno informacijo pa lahko potrošniku predstavlja tudi navedba geografskega porekla lesa oziroma peletov.
ZPS ob tem opozarja, da kakovostno gorivo samo po sebi še ni dovolj za učinkovito in čistejše ogrevanje.
»Tudi najbolj kakovostno gorivo ne more nadomestiti neustrezne ali zastarele kurilne naprave. Za čim manjše emisije so potrebni kakovostno in ustrezno suho gorivo, pravilno dimenzionirana in vzdrževana kurilna naprava ter pravilno kurjenje,« opozarja Okorn.
Kurjenje vlažnih drv ali tlenje z omejenim dovodom zraka po njegovih besedah ni varčnejše, saj je zaradi nepopolnega zgorevanja izkoristek slabši, obenem pa nastaja več onesnaževal.
Na ministrstvu za okolje in prostor pred začetkom kurilne sezone prav tako opozarjajo na pomen pravilnega ogrevanja z lesno biomaso. V zimskem času so male kurilne naprave pomemben vir onesnaženja zraka, predvsem z delci in benzo(a)pirenom, zato priporočajo redno pregledovanje in čiščenje naprav, pravilno kurjenje ter uporabo ustreznega goriva.
Potrošnikom na ZPS svetujejo, naj pri nakupu drv preverijo predvsem vsebnost vode, navedeno količino in dolžino polen. Pri peletih pa naj bodo poleg kakovosti pozorni še na certifikate, poreklo lesa in dejansko količino v vreči.
