Ljubljansko univerzo spomladi čakajo volitve novega rektorja, saj se zdajšnjemu Gregorju Majdiču septembra izteče štiriletni mandat.
Vodenje najstarejše, z 38.000 študenti pa tudi največje slovenske univerze je po besedah Gregorja Majdiča pogosto zelo zahtevno, tudi zaradi usklajevanja interesov in želja 26 članic, a je pri odločanju za ponovno kandidaturo, pravi, prevladala želja po nadaljevanju začetega dela.
Glede svojega dosedanjega dela je izpostavil zlasti nekatere spremembe, ki po njegovi oceni delajo univerzo mednarodno bolj prepoznavno. A so številne »še v fazi uveljavljanja, zato sem se odločil, da kandidiram za še en mandat«, je dejal za STA. Univerza v Ljubljani je trenutno na Šanghajski lestvici v skupini univerz med 501. in 600. mestom.
Med spremembami, uveljavljenimi v času Majdičevega rektorovanja je tudi uveljavitev internega sistema ocenjevanja raziskovalnega dela, ki po njegovih navedbah temelji na sodobnih mednarodnih smernicah kvalitativnega ocenjevanja namesto zgolj preštevanja števila znanstvenih objav ali citatov. Uvedli so tudi nove mehanizme podpore za mlajše raziskovalce, pa tudi finančne spodbude za sodelovanje uspešnih slovenskih raziskovalcev, ki delujejo v tujini, z univerzo.
»Če uveljavljene spremembe kot pozitivne doživlja tudi večina zaposlenih, bodo pokazale volitve,« je dodal.
Urejanje najbolj perečih prostorskih težav
Rektorja v prihodnjem mandatu čaka tudi nadaljevanje vodenja naložb v infrastrukturo. V okviru polmilijardnega investicijskega zagona v visokem šolstvu so tako lani začeli gradnjo nove medicinske in veterinarske fakultete. Obe fakulteti se namreč že dlje časa otepata pomanjkanja prostora.
Gre za enega finančno najobsežnejših projektov, ki ga bodo do leta 2026 izpeljali s pomočjo evropskih sredstev. Kampus medicinske fakultete na Vrazovem trgu bo omogočil vsaj 50 vpisnih mest več na programu medicine, trenutno se vsako leto vpiše približno 240 študentov.
Univerza je pridobila gradbeno dovoljenje za fakulteti za strojništvo in farmacijo. Pripravili so tudi prostorski načrt razvoja fakultet ob Aškerčevi cesti, ki bo po napovedih odpravil prostorske težave fakultet in hkrati povečal kakovost življenja v središču mesta.
Poleg tega so se aktivno vključili v reševanje problematike nastanitve študentov v Ljubljani in določili več zemljišč v lasti univerze, na katerih bi ob podpori države lahko v zelo kratkem času začeli graditi nove študentske domove. Za hitrejše reševanje problematike so s Študentskimi domovi Ljubljana podpisali sporazum o pridruženem članstvu.
Povezovanje akademske in gospodarske sfere
Majdič močno verjame, da bo Slovenija napredovala le ob vlaganju v znanje ter izkoriščanju znanja, zato podpira povezovanje akademske in gospodarske sfere. V minulih treh letih je univerza podpisala strateške sporazume o sodelovanju z nekaterimi najbolj inovativnimi podjetji, kot so Sandoz, Novartis in Dewesoft.
Za še hitrejši prenos znanja iz laboratorijev v klinično prakso in izboljšavo medicinske oskrbe bolnikov z rakavimi obolenji pa je nov pridruženi član ljubljanske univerze postal tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Pogovore o formalnem približevanju so začeli tudi z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in nekaterimi raziskovalnimi inštituti.
»Glavna vizija univerze je nadaljevanje in utrjevanje sprememb v smeri zagotavljanja mednarodne odličnosti in prepoznavnosti, vrhunske mednarodno priznane izobrazbe za vse naše študente, omogočanje razmer za vrhunsko znanstveno delo, pa tudi širša družbena vloga univerze, ki mora imeti svoj glas v družbi,« je o ciljih ob morebitni vnovični izvolitvi povedal Majdič.
A pripomnil, da bi si želel tudi več posluha odločevalcev, saj so kot univerza kljub velikemu proračunu v primerjavi s tujimi univerzami po njegovem prepričanju še vedno močno podfinancirani.
»Tudi vzhodnoevropske univerze, kot sta recimo Karlova Univerza v Pragi ali Univerza v Tartuju v Estoniji, imajo glede na število študentov 50-odstotno višji proračun kot mi, z zahodnoevropskimi univerzami pa se sploh ne moremo primerjati, saj imajo tudi do trikrat višje proračune,« je izpostavil.
Glavna razlika je po njegovem pojasnilu v tem, da ima ljubljanska univerza sicer dovolj sredstev za tekoče delovanje, ne pa tudi za financiranje strateških projektov, recimo novih interdisciplinarnih študijskih programov ali za privabljanje najodličnejših raziskovalcev in profesorjev iz tujine.
