Meteorolog Andrej Velkavrh je pojasnil, kako nastanejo barvna opozorila in zakaj rdeča ne pomeni strašenja, temveč poziv k ukrepanju.
Osrednjo Slovenijo, tudi Ljubljano, je danes zajel rdeči alarm zaradi visokih temperatur, za popoldne pa Agencija Republike Slovenije za okolje zaradi bližajoče se hladne fronte napoveduje oranžno opozorilo za nevihte. Po več dneh vročinske rdeče stopnje se ob vse pogostejših barvnih opozorilih marsikdo sprašuje, kaj posamezne barve sploh pomenijo.
Meteorolog Andrej Velkavrh je v pogovoru Med Nama na televiziji IDEA razložil, kako opozorila nastanejo in kaj sporočajo.
Od zelene do rdeče
Barvna lestvica ima štiri stopnje, od zelene brez posebnosti do rdeče, ki poziva k ukrepanju.
»Zelena barva pomeni, da praktično ne pričakujemo vremenskih pojavov, ki bi nam lahko kakorkoli škodili. Niti klobuka nam veter ne more sneti z glave, po domače povedano,« je pojasnil Velkavrh.
Rumena barva označuje pojave, ob katerih naj bomo pozorni.
»Rumena barva je rezervirana za pojave, ki se sicer dokaj redno pojavljajo, a razen v izjemnih primerih ne povzročajo škode in ne ogrožajo naših aktivnosti. Če se peljete s kolesom, je ob brezvetrju bolj prijetno kot v vetru, a zaradi vetra boste še vedno lahko kolesarili in ne boste ogroženi,« je dejal.
Oranžna, kakršno danes popoldne pričakujemo za nevihte, je znak, da bodimo pripravljeni.
»Oranžna je že barva, ki sporoča, da pričakujemo vremenske pojave, ki lahko povzročijo škodo, otežujejo življenje, morda ogrožajo zdravje ali celo življenje. V najslabšem primeru, denimo, da je tako močan veter, da vam odlomljena veja pade na glavo in vas lahko hudo poškoduje,« je opozoril prepoznavni vremenoslovec.
Rdeča, ki danes velja za vročino, je najvišja stopnja.
»Rdeča je zadnji stadij, ko je res treba biti zelo previden, paziti in se strogo držati navodil, če nočete tvegati,« je pojasnil Velkavrh.
Zakaj je rdeča na eni strani Slovenije nekaj drugega kot na drugi
Meje med stopnjami temeljijo na klimatoloških razredih za posamezne pojave, zato so pragovi po državi različni.
»Veter za rumeno je pri nas nekje med 50 in 70 kilometri na uro. Vedeti moramo, da Slovenija ni zelo vetrovna dežela in temu je prilagojena vsa narava. Kjer piha burja, pa 70 kilometrov na uro ni nič posebnega, zato so pragovi po Sloveniji različni,« je pojasnil meteorolog.
Enako velja za padavine. »Če v Bovcu pade 100 milimetrov padavin v enem dnevu, to ni nič, ker so tla kraška in voda hitro odteče. Če pa toliko pade drugje v enem dopoldnevu, tla vode ne požirajo in nastane težava,« je dejal Velkavrh.
Barve je zato treba brati v kontekstu.
»Vedno je treba te barve jemati v kontekstu za posamezne dele Slovenije. Če damo oranžno za nevihte, se ve, da ne bo povsod,« je poudaril.
Zakaj to ni strašenje
Velkavrh poudarja, da je za izdajo opozoril zakonsko pristojna izključno državna meteorološka služba in da opozorila niso namenjena strašenju.
»Zakonsko smo za opozorila pristojni edino mi, državna meteorološka služba. To ni plašenje, ampak dodana vrednost oziroma dodatna informacija,« je povedal.
Prav zato je po njegovem pomembno, da se državno meteorološko službo skrbno varuje in razvija.
»To je servis, ki deluje 24 ur. Ob pričakovanih izrednih dogodkih imamo tudi 24 ur meteorologa, skrbimo za meritve in tako naprej. Ljubiteljsko društvo, ki gre na dopust, pa tega ne more zagotavljati,« je pojasnil Velkavrh.
Ob rdeči stopnji za visoke temperature agencija za okolje danes svetuje zadrževanje v senci, izogibanje večjim naporom na prostem in zadostno pitje tekočine, ob morebitnih popoldanskih nevihtah pa iskanje zavetja v zgradbi ali vozilu.
