Univerza v Ljubljani je na novinarski konferenci predstavila štiri mednarodne raziskovalne projekte, ki jih je izbrala v okviru razpisa, s katerim krepi raziskovalno dejavnost.
Prijave za financiranje projektov so na internem razpisu začeli zbirati pred več kot enim letom. Po besedah rektorja Gregorja Majdiča so vse šle skozi strogo mednarodno evalvacijo, na koncu pa so izbrali štiri projekte, za katere verjamejo, da so vrhunec raziskovalne dejavnosti na univerzi.
Izbrani so bili projekt Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb, katerega nosilec je Matija Črešnar iz filozofske fakultete, projekt Napredne podnebno odporne rešitve za trajnostno biogospodarstvo in družbeno-ekonomski razvoj z nosilko Tjašo Redek z ekonomske fakultete, projekt Kvantne tehnologije za transport in komunikacije v 21. stoletju nosilca Janeza Bonče s fakultete za matematiko in fiziko ter projekt Nove metode zdravljenja srčnih obolenj z elektroporacijo, katerega nosilec je Damijan Miklavčič s fakultete za elektrotehniko.
Pri izboru sta bila po besedah prorektorja za raziskave in razvoj Gregorja Dolinarja pomembna interdisciplinarnost, kar pomeni, da mora projekt povezovati različne članice univerze, in njegovo povezovanje z okoljem.
»Zato so imeli vsi prijavitelji možnost, da za projekt pridobijo dodatna sredstva s strani gospodarstva ali drugih institucij. Pri tem je univerza za vsak tako pridobljen še sama dodala en evro,« je povedal. Večina prijaviteljev je po njegovih besedah s strani zunanjih partnerjev uspela pridobiti 100.000 evrov.
Vsak od izbranih projektov bo po Dolinarjevih besedah od univerze letno prejel 375.000 evrov, tisti, ki so uspeli dobiti tudi zunanje partnerje, pa še dodatnih 100.000 od zunanjih partnerjev in 100.000 od univerze.
»To so sredstva, ki bi na koncu morala dati lepe rezultate,« je dejal.
Sredstva, ki jih bodo namenili za projekte, so namenska, omogoča pa jih pred štirimi leti sprejeti novi zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je tovrstno financiranje v zadnjih letih močno okrepil ter univerzam in raziskovalnim inštitutom omogočil, da jih po lastni presoji namenijo raziskovalnim projektom, je povedal rektor.
Izbrani projekt MATRES - Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb raziskuje, kako so se človeške družbe skozi zgodovino spopadale z okoljskimi in družbenimi spremembami in kako lahko ta spoznanja uporabimo danes. Namen projekta je razviti tudi inovativne digitalne rešitve, vključno z večnivojskim digitalnim dvojčkom, ki bo služil za boljše razumevanje in predvidevanje tveganj. Po oceni Črešnarja je projekt univerze zelo dober način, kako spodbujati odličnost v znanosti.
»Zato upam, da bomo vsa izražena pričakovanja in ocene podprli z odličnimi rezultati,« je dejal.
Projekt A-RISE - Napredne podnebno odporne rešitve za trajnostno biogospodarstvo in družbeno-ekonomski razvoj združuje strokovnjake s področij bioloških in biotehniških ved, namenjen pa je razvoju naprednih podnebnih simulacij, analizi transmisijskih mehanizmov in učinkov na biotsko raznolikost, razvoju gospodarstva ter širše družbe. Njegov cilj je oblikovati interdisciplinarni laboratorij, ki bo podpiral trajnostni razvoj in krepil odpornost družbe na podnebne spremembe.
»Cilj projekta je neposredno vplivati na razvoj, torej samih pogojev za delo, s tem pa tudi na družbeno blaginjo. Sredstva, ki smo jih pridobili, nam bodo omogočila izvedbo raziskav, ki sicer ne bi bile mogoče,« je dejala Redek.
Projekt KTTK21 - Kvantne tehnologije za transport in komunikacije v 21. stoletju naslavlja ključne izzive logistike, navigacije in varne komunikacije z razvojem kvantnih algoritmov, kvantno varne infrastrukture in naprednih senzorjev. Pri projektu se bodo po besedah Bonče ukvarjali predvsem s težavami v logistiki in transportu, uporabo kvantnih računalnikov pri tem in ekonomsko upravičenostjo rešitev, ki jih bodo ponudili.
Projekt KardioEP - Nove metode zdravljenja srčnih obolenj z elektroporacijo pa bo razvijal inovativne metode zdravljenja srčnih bolezni z uporabo elektroporacije, umetne inteligence in digitalnih dvojčkov. Pri tem je cilj bolniku prilagojeno zdravljenje ventrikularnih aritmij ter razvoj metod za regeneracijo srčnega tkiva. V okviru projekta nameravajo po Miklavčičevih besedah vzpostavili tudi slovenski center za elektrofiziološke raziskave, s čimer naj bi ljubljanska univerza s partnerji postala eno vodilnih svetovnih središč za zdravljenje srčnih bolezni z uporabo elektroporacije.
