Se tudi v vaši postelji skrivajo žuželke, ki vam pijejo kri? Tako se jih znebite

Latinsko Cimex lectularius oziroma posteljne stenice so do deset milimetrov velike žuželke, ki se v nasprotju z ostalimi ščurki prehranjujejo s krvjo. Gre za več tisoč let med nami živeče organizme, ki lahko za človeka postanejo problematični, saj se največkrat zadržujejo v bližini postelj, različnega pohištva ter razpok v stenah.  

Morda bi sprva pomislili, da je za njihov pojav kriva higiena, a je slednja le redko dejanski vzrok. Zaradi tega jih lahko najdemo na še tako prestižnih lokacijah. 

Prenesete jih lahko tudi s potovanji

Ker so potovanja po svetu, migracije prebivalstva ter odpornost na insekticide vse pogostejši, se okužbe z omenjenimi žuželkami vedno bolj pojavljajo tudi v razvitih predelih sveta. 

Kot poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa v Sloveniji nimajo podatkov o njihovi pojavnosti, saj je številčnost teh organizmov tako majhna, da o njih ni treba poročati. 

Gre za krvosese 

Posteljne stenice so med najbolj znanimi zajedavskimi stenicami, ki spadajo v razred žuželk, in dosežejo velikost od enega do deset milimetrov. So rumeno-rjave, po koncu hranjenja pa lahko barvo tudi spremenijo. Najpogosteje jih sicer najdemo v tropskih ter zmerno toplih območjih, vse pogosteje pa tudi drugje. S prostim očesom jih ljudje ne moremo opaziti, saj so majhne. 

Glavni vir prehrane pa je kri. Gre za nočne žuželke, ki se razkrijejo zato, da bi pile našo telesno tekočino, poroča NIJZ. 

Neugodno pa je tudi to, da se posteljne stenice hitro razmnožujejo. Samice izležejo dva–tri jajčeca na dan, ki se izvalijo že v dobrih desetih dneh. To pa pomeni, da jih boste v primeru prenosa v vaše okolje, hitro imeli veliko. 

So praktično vsepovsod 

Najdemo jih lahko na različnih predelih postelje, kot so razpoke in šivi na vzmetnicah, posteljnini ter blazinah, lahko pa se zadržujejo tudi na različnem pohištvu ob posteljah (npr. nočnih omaricah) ter razpokah v steni. Njihova prenosljivost je možna tudi preko potovanj, s prenosom pohištva, osebne prtljage, oblačil ter drugih predmetov.   

Kot navaja NIJZ jih v svoje postelje najpogosteje prinesemo ravno s potovanji. 

Kako vemo, da nas je ugriznila stenica? 

Pik posteljne stenice je za človeka neugoden, saj mesto pika srbi in se hitro vname.

Najpogosteje je opazen preko srbečih bul, ki nastanejo na lokaciji ugriza. Stenice navadno napadajo človekov obraz, vrat, roke, ramena ter druge dele telesa, ki so enostavno dostopni, ko človek počiva. 

Problematično je, ko se človek praska, saj lahko slednje vodi v različne zaplete ter nastanek bakterijskih okužb, navaja NIJZ. 

Redkeje se pojavljajo tudi težje reakcije, kot so alergijska koprivnica (otekline na koži), pri kateri se mesto ugriza v nadaljnjih dneh razvije v večji izpuščaj ter astma, kot sistemski način reakcije. 

Zanimivo pa pred posteljnimi stenicami niso varne niti vaše domače živali, še poroča NIJZ. 

Kako pa jih lahko odpravimo? 

Ker so lahko vsepovsod, jih tudi težko popolnoma odpravimo. Uničuje jih lahko skupek fizikalnih (sesanje, uporaba pare, pranje pri visokih temperaturah nad 60 stopinj celzija, sušenje v sušilcih) ter kemičnih postopkov (razkuževanje), pri potovanjih pa je smiselno natančneje preveriti območja, kjer bi se lahko zadrževale (npr. hotelske sobe). Prav tako je smiselno v primeru nakupa preveriti tudi rabljeno pohištvo. 

Ker so stenice v skrivanju prave profesionalke, pa jih je treba poiskati zares podrobno. NIJZ tako svetuje redno presesavanje vzmetnic ter drugega oblazinjenega pohištva, prav tako pa dodajanje končnega razkuževanja s kemičnimi sredstvi, ki naj je izvedeno s strani profesionalca.