Avgusta je bilo v mestu povprečno skoraj 14.000 turistov na noč, pri čemer niso zajeti dnevni obiskovalci.
Ljubljana je avgusta med vsemi slovenskimi občinami privabila največ turistov. V enem samem mesecu so v prestolnici našteli 207.318 prihodov in 431.585 prenočitev, od začetka januarja do konca avgusta pa že 975.329 prihodov in 2.056.784 prenočitev.
Na prvi pogled so to predvsem odlične novice za gostince, hotelirje, trgovce in druge ponudnike. Toda za rekordnimi številkami se skriva tudi vprašanje, ki postaja vse pomembnejše:
koliko turističnega pritiska lahko Ljubljana prenese, preden začne množičen obisk občutneje posegati v vsakdanje življenje prebivalcev?
Skozi številke
V naselju Ljubljana je na začetku letošnjega leta živelo 293.244 prebivalcev, kar je 6.168 več kot leta 2023. Celotna Mestna občina Ljubljana, ki vključuje še druga naselja, pa je imela 1. januarja 2026 že 302.826 prebivalcev.
Ker se turistični podatki nanašajo na celotno občino, je treba pri primerjavi uporabiti slednjo številko.
Če avgustovskih 431.585 prenočitev razdelimo na 31 dni, ugotovimo, da je v ljubljanskih nastanitvah vsako noč povprečno prespalo okoli 13.922 turistov.
To pomeni, da se je registriranemu prebivalstvu vsako avgustovsko noč pridružila še množica, enakovredna približno 4,6 odstotka vseh prebivalcev občine.
Poenostavljeno: na vsakih sto prebivalcev je prišlo še skoraj pet turistov, ki so tisto noč spali v Ljubljani.
Pri tem niso zajeti obiskovalci, ki pridejo v prestolnico le za nekaj ur, gostje na enodnevnih izletih, turisti z bližnjih destinacij, obiskovalci prireditev ter morebitne neprijavljene prenočitve.
Vsak dan skoraj 6700 novih turističnih prihodov
Avgustovski podatki pomenijo tudi, da je v glavno mesto vsak dan povprečno prispelo okoli 6688 novih turistov.
Povprečen obiskovalec je ostal nekaj več kot dve noči, kar pojasnjuje, zakaj je bilo prenočitev več kot dvakrat toliko kot prihodov. Toda turistični tokovi niso enakomerno razporejeni po celotni občini.
Največ obiskovalcev se zadržuje na razmeroma majhnem območju starega mestnega jedra, okoli Tromostovja, tržnice, Ljubljanskega gradu, Mestnega trga in nabrežij Ljubljanice. Zato je lahko občutek gneče v centru bistveno močnejši, kot kaže povprečje za celotno občino.
Tudi kazalnik turistične obremenjenosti kaže hitro rast. Ta predstavlja število turističnih prihodov na tisoč prebivalcev.
V Ljubljani se je z 3.759 prihodov na tisoč prebivalcev leta 2023 povzpel na 4.289 leta 2024, leta 2025 pa že na 4.637. To pomeni več kot štiri in pol turističnega prihoda na vsakega prebivalca občine v enem letu.
Poleti turisti že vplivajo na kakovost življenja
Da vprašanje turistične obremenjenosti ni zgolj občutek posameznikov, priznava tudi Turizem Ljubljana.
V raziskavi o odnosu prebivalcev do turizma so meščani izpostavili, da je infrastruktura zaradi velikega števila obiskovalcev preobremenjena. Opozorili so tudi, da turistični obisk v poletnih mesecih vpliva na kakovost njihovega življenja.
Turizem Ljubljana zato napoveduje preusmerjanje obiskovalcev iz mestnega središča v druge dele mesta in osrednjeslovensko regijo, spodbujanje obiskov zunaj poletne sezone, omejevanje velikosti turističnih skupin ter prepovedovanje uporabe zvočnih ojačevalcev med vodenji.
Mestna hiša je junija uvedla tudi posebna pravila za organizirane turistične skupine. V njej je lahko naenkrat samo ena skupina z največ 25 obiskovalci, ogled pa lahko traja največ 30 minut. Uporaba megafonov in drugih naprav za ojačevanje zvoka ni dovoljena.
Meščani opozarjajo na hrup, gnečo in zasedene kolesarske steze
Na občinskem portalu Pobude meščanov se že več let pojavljajo pritožbe zaradi posledic množičnega turističnega obiska.
Prebivalci so opozarjali na velike skupine, ki se zadržujejo pred stanovanjskimi stavbami, glasne razlage turističnih vodnikov, fotografiranje zasebnih vhodov ter zasedanje pločnikov in kolesarskih stez. V eni od pobud je občan zapisal, da je samo do 13. ure na Miklošičevi cesti naštel okoli 1500 turistov.
Pritožbe so se nanašale tudi na turistične avtobuse, ki naj bi ovirali postajališča mestnega prometa in z delujočimi motorji povzročali hrup. Mestno redarstvo je pri nadzorih ene od izpostavljenih lokacij zaznalo več kršitev in proti kršiteljem ukrepalo.
Iz posameznih pobud sicer ni mogoče sklepati, da se njihovo število vsako leto povečuje. Dokazujejo pa, da množični obiski v najbolj obremenjenih delih mesta že več let sprožajo trenja med obiskovalci in stanovalci.
Večina turizem še vedno podpira
Slika vendarle ni črno-bela. Raziskava med 700 prebivalci je pokazala, da ima 74,8 odstotka vprašanih pozitiven odnos do turizma, 78,5 odstotka pa jih meni, da koristi prebivalcem in lokalnemu gospodarstvu.
Meščani cenijo večjo izbiro lokalov, trgovin, kulturnih dogodkov in drugih storitev. Težava torej ni nujno turizem sam, temveč njegova koncentracija v nekaj ulicah in v najbolj obiskanih poletnih mesecih.
Enotne meje ni
Na vprašanje, koliko turistov Ljubljana še lahko prenese, ni mogoče odgovoriti z eno samo številko. Skoraj 14.000 turistov na povprečno avgustovsko noč za celotno občino morda ne deluje veliko, toda njihov pritisk ni porazdeljen enakomerno.
Ko se večina obiskovalcev hkrati znajde na Tromostovju, Mestnem trgu, tržnici in ob Ljubljanici, je vpliv na tamkajšnje prebivalce bistveno večji.
Prav zato bo ob nadaljnji rasti turističnega obiska ključno vprašanje, ali bo Ljubljana obiskovalce pravočasno razpršila po širšem območju – ali pa bo življenje v njenem središču predvsem poleti za stanovalce postajalo vse težje.
