67. Jazz festival Ljubljana: Soweto Kinch Trio

Glasbene in obenem nujno tudi družbenokritične ideje saksofonista MC-ja in skladatelja Soweta Kincha se manifestirajo na različne načine in forme. Kot hiphop bitke, radijske oddaje na BBC, gledališki performansi, navdihujoče jazzovske improvizacije v malih zasedbah ali pa kot ambiciozni orkestralni spektakli. Takšen je pred kratkim zaključeni veliki opus z londonskimi simfoniki: The Black Peril (2019), White Juju (2022) in zadnji del trilogijeSoundtrack to the Apocalypse, premierno izveden letos v Centru Barbican. Apokalipsa, kot pravi sam, ni tako zlovešča in ultimativna, saj jo navezuje na starogrški pomen, ki je odkritje oziroma razkritje, pri čemer sam dodaja, »ne zgolj kot razkrije tega, kar je napačno, ampak tudi tega, kar je morda še mogoče«.
Njegovi projekti so konceptualne kontemplacije, v katerih jazzovska odprtost sreča klasično kompozicijo, rap pa postane libreto soničnih eksperimentov, na katere je mogoče tudi zaplesati. Zaradi njegove glasbene širine ga je med tiste, s katerimi bi rada sodelovala, štela tudi Amy Winehouse.

Na Oxfordu je diplomiral iz moderne zgodovine, a z umetnostjo obkrožen od malih nog – pokojni oče Don Kinch je bil priznani dramatik in gledališki režiser –, je Soweto Kinch ostal prepričan, da prav umetnost spreminja pogled ljudi na svet. Rad si predstavlja novi svet – v spiritualni afrofuturistični maniri ali pa povsem konkretno – kot Jazz Planet, na katerem bi bilo swinganje uzakonjeno, med delom bi imeli redne odmore za poslušanje basovskih solov, najbolj prestižen družabni dogodek pa bi bil jam session. Skozi albume, kot sta The New Emancipation (2010) in The Legend of Mike Smith (2013), raziskuje tematiko identitete, družbenih razredov in kulturnega boja v sodobni Britaniji.

Svoj opus, tudi jedro omenjene velike trilogije, bo na našem festivalu povzel v triu, ki je še vedno format, v katerem se počuti najbolj svobodno.