V atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu so odprli razstavo Jože Plečnik – Arhitektura za novo demokracijo: 30 let pozneje. Z njo zaznamujejo 30. obletnico razstave na Praškem gradu.
Ob 30. obletnici razstave Plečnikovih del na Praškem gradu, ki je leta 1996 pomembno prispevala k mednarodni uveljavitvi slovitega slovenskega arhitekta, so sinoči v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu so odprli razstavo Jože Plečnik – Arhitektura za novo demokracijo: 30 let pozneje.
Za dobro razstavo je potrebna dobra ekipa
Zbrane je nagovoril legendarni plečnikoslovec, fotograf, diplomat in umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek. Poudaril je, da je bil čas razstave v Pragi izjemen in takega več ni mogoče ponoviti. Ob tem niso pomembni le razstavljeni objekti in vsebina razstave, ampak tudi ljudje za njimi.
Veleposlanik Češke republike v Sloveniji Jiří Kuděla je prisotne presenetil z govorom v slovenščini. Izpostavil je dobre odnose med Češko in Slovenijo ter opisal, kako je prišlo do ideje za razstavo pred 30 leti. Pri tem je po njegovi oceni bistveno vlogo imela odlična ekipa. Poklonil se je določenim takratnim članom, ki so se že poslovili.
Pester program dogodka, v okviru katerega so predvajali tudi dokumentarni film, sta dopolnila Mihael Hrustelj na klasični kitari in Marijan Dović na violini in violi. Glasbenika sta predstavila svoj avtorski projekt Umetnost desetih strun, ki je zasnovan povsem akustično.
Slovenci, ki se nam zdijo pozitivni, nas poenotijo
Kot je po zaključku otovoritve razstave za Ljubljanainfo povedal direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Oto Luthar, odločitev za sodelovanje pri razstavi ni bila težka. Prelovšek, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju Plečnika, je bil namreč v preteklosti tudi predstojnik umetnostnozgodovinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra, zato ga razumejo kot »enega svojih«.
»Poleg tega imamo inštitut za umetnostno zgodovino, kar pomeni, da je Plečnik del našega dela,« je prepričan.
Ocenil je, da bi nam bilo življenje nekoliko lažje, če bi bilo v Sloveniji več ljudi, za katere se vsi strinjamo, da so pozitivni. Takšne osebnosti nas po njegovem mnenju tudi poenotijo. »Res, Plečnik je nekaj neverjetnega,« je povzel.
Dodal je, da ga nanj veže tudi osebna zgodba, saj njegova mama prihaja iz vasi Bogojina v Prekmurju, kjer stoji ena izmed zelo pomembnih Plečnikovih cerkva, zato je na nek način odraščal s Plečnikom. Posledično so se mu kasneje v življenju Plečnikova dela, kjerkoli jih je srečal, zdela zelo domača. Osebno so mu najljubše ravno njegove cerkve.
Muči jih samevanje Plečnikovega stadiona
V imenu znanstvenoraziskovalnega centra je Luthar izpostavil, da si prizadevajo predvsem za vzdrževanje Plečnikovega stadiona.
Želijo si, da se ga vrne v družbeno last in se ga nameni ljudem. Ne zdi se jim prav, da stadion danes sameva. »To nas zelo muči in boli,« je izpostavil.
V naslednjem županskem mandatu zato upajo na več posluha.
»Ne glede na to, kdo bo župan, si bomo še naprej prizadevali za to, da se ta spomenik začne vzdrževati tako, kot si zasluži,« je povzel.
Vseh 35 postaj s Praškega gradu
Jubilejna razstava se po zapisu organizatorjev ne posveča zgolj Plečniku, temveč »predvsem zgodbi izjemne razstave, ki je leta 1996 celotno območje Praškega gradu spremenila v velik razstavni prostor«. Obiskovalcem predstavlja njen nastanek, avtorje, zasnovo, priprave in odmeve.
Izvirna razstava je bila zasnovana kot sprehod skozi 35 postaj na Praškem gradu, ki so obiskovalce vodile po prostorih, povezanih s Plečnikovimi posegi. Njegove stvaritve so bile tako predstavljene neposredno v prostoru, za katerega so bile ustvarjene.
V Ljubljani so na ogled vse ključne postaje prvotne postavitve, razstava pa vključuje tudi nekatere dele, ki leta 1996 obiskovalcem niso bili dostopni.
V sklopu razstave si obiskovalci v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu 2 lahko ogledajo fotografije, načrte in izčrpne opise Plečnikovih del.
Projekt je nastal na pobudo Veleposlaništva Češke republike v Ljubljani. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je osrednji partner razstave in zagotavlja strokovno podporo, produkcijo in razstavni prostor.
Pod pokroviteljstvom Havla in Kučana
Prvotna razstava Jože Plečnik – Arhitektura za novo demokracijo je nastala na pobudo takratnega češkega predsednika Václava Havla, pod skupnim pokroviteljstvom Havla in slovenskega predsednika Milana Kučana.
Na Praškem gradu je bila takratna razstava na ogled od 24. maja do 29. septembra 1996. V tem času si jo je ogledalo več kot 50.000 obiskovalcev, nato pa je gostovala v številnih evropskih in svetovnih mestih.
Na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti so jo označili kot enega najpomembnejših kulturnih projektov obdobja po žametni revoluciji, ki je »odločilno prispevala k ponovnemu odkritju in mednarodni uveljavitvi dela arhitekta Jožeta Plečnika«.
Grajski arhitekt na predlog Masaryka
Plečnik je v Prago prišel leta 1910, ko je prevzel profesuro na tamkajšnji umetnoobrtni šoli. Od leta 1920 je urejal Praški grad, najprej južni vrt in na predlog predsednika Tomáša Garrigua Masaryka postal grajski arhitekt.
Razstava osvetljuje tudi njegovo vlogo pri oblikovanju podobe gradu in simbolno tudi demokratične identitete nove države, ustanovljene leta 1918.
Plečnikova dela v Ljubljani so od leta 2021 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
