Izjemno močan El Niño spominja na razmere pred skoraj tremi desetletji, ko je bila Evropa večinoma nadpovprečno topla in skromna s snegom. A letošnji razvoj lahko ubere drugačno pot.
Najnovejša dolgoročna vremenska napoved za zimo 2026 in 2027 nakazuje, da bi lahko bila zima v večjem delu Evrope nadpovprečno topla in precej namočena, snega pa bi bilo predvsem po nižinah manj kot običajno.
A vremenski portal Severe Weather Europe poroča o zanimivem razvoju v ozračju, ki bi lahko v drugi polovici zime prinesel spremembo.
Dva vodilna vremenska modela namreč nakazujeta možnost izrazitejše oslabitve polarnega vrtinca, kar bi lahko povečalo verjetnost hladnih vdorov in sneženja.
Kot v najnovejši analizi, objavljeni 12. novembra, poroča vremenski portal Severe Weather Europe, so novembrski izračuni evropskega vremenskega modela prinesli nekaj sprememb v napovedi za prihajajočo zimo.
Medtem ko se za velik del Združenih držav Amerike povečuje možnost hladnejšega in bolj sneženega vremena, napovedi za Evropo še naprej kažejo na prevlado razmeroma milih vremenskih razmer.
Za takšen razvoj naj bi bila pomembna predvsem razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka nad Atlantikom in evropsko celino.
Ta bi lahko omogočala pogostejši dotok toplejšega in vlažnega zraka z zahoda oziroma jugozahoda, kar bi prinašalo nadpovprečne temperature in več padavin.
V primerjavi s prejšnjimi izračuni se je signal za toplejšo zimo v Evropi še nekoliko okrepil, čeprav temperaturna odstopanja niso tako izrazita, kot bi jih lahko pričakovali glede na spremembe zračnega tlaka.
Več padavin, vendar ne nujno tudi več snega
Ena pomembnejših značilnosti prihajajoče zime bi lahko bila večja količina padavin v številnih delih Evrope, predvsem na zahodu celine. Vendar meteorologi opozarjajo, da obilnejše padavine še ne pomenijo tudi več sneženja.
Če bodo prevladovale milejše zračne mase, bo v nižjih legah pogosteje deževalo, meja sneženja pa bi se lahko večkrat povzpela precej visoko.
Dolgoročni izračuni zato za večji del Evrope nakazujejo manj snega od dolgoletnega povprečja.
Po navedbah portala Severe Weather Europe bi lahko bile razmere za obilnejše sneženje ugodnejše predvsem v severnih predelih Evrope in najvišjih delih gorskih območij, med drugim v Alpah.
Na nadmorskih višinah nad približno 1800 do 2000 metri bi lahko ob zadostni količini vlage zapadlo tudi več snega kot običajno. Nasprotno pa bi se lahko nižje ležeča smučišča soočala s pomanjkanjem naravnega snega.
Takšna napoved sicer še ne pomeni, da bodo evropske nižine ostale brez snega. Tudi med nadpovprečno toplimi zimami lahko posamezni prodori hladnega zraka prinesejo obilnejše sneženje.
Močan El Niño spominja na zimo 1997 in 1998
Na letošnje vremenske razmere pomembno vpliva tudi izjemno močan pojav El Niño, povezan z nadpovprečno toplimi vodami v tropskem delu Tihega oceana. Ta pojav lahko vpliva na razporeditev vremenskih sistemov in gibanje zračnih tokov tudi daleč od območja svojega nastanka.
Avtor analize Andrej Flis je letošnje razmere primerjal s preteklimi izrazito močnimi dogodki El Niño. Ugotavlja, da je med njimi največ podobnosti z zimo 1997 in 1998.
Takrat je bila zima v večjem delu Evrope nadpovprečno topla, predvsem v osrednjih predelih celine. Zaradi prevladujočih milih zahodnih vetrov je bilo v srednji in jugovzhodni Evropi ter Združenem kraljestvu tudi manj snega kot običajno.
Vendar na portalu opozarjajo, da podobnosti s preteklimi zimami ne pomenijo, da se bo letošnja zima odvijala po enakem scenariju.
Na vreme vplivajo številni dejavniki, zato lahko tudi ob podobnih razmerah v Tihem oceanu nastanejo precej drugačni vremenski vzorci.
Polarni vrtinec bi lahko spremenil potek zime
Največjo neznanko za drugo polovico zime predstavlja dogajanje visoko v ozračju nad severnim polom.
Kot poroča Severe Weather Europe, tako evropski model ECMWF kot britanski model UKMO za januar in februar 2027 nakazujeta možnost izrazitejše oslabitve polarnega vrtinca.
Polarni vrtinec je obsežen sistem kroženja zraka nad polarnimi območji, ki je pozimi še posebej izrazit. Ko je močan in stabilen, pomaga zadrževati najhladnejši zrak na visokih geografskih širinah.
Ob njegovi oslabitvi pa se lahko spremeni razporeditev zračnih tokov, kar v določenih okoliščinah omogoči prodore zelo hladnega zraka proti jugu.
Do večjih motenj lahko pride ob tako imenovanem nenadnem stratosferskem segrevanju, ko se temperatura v višjih plasteh ozračja nad polarnimi območji hitro zviša, zahodni vetrovi pa močno oslabijo ali celo obrnejo smer.
Novembrski izračuni modela ECMWF nakazujejo, da bi se polarni vrtinec decembra lahko okrepil, januarja pa bi lahko prišlo do novega stratosferskega segrevanja. Podoben signal za oslabitev vetrov v januarju in februarju kaže tudi britanski model.
Meteorologi ob tem poudarjajo, da gre za dolgoročni signal, ne za zanesljivo napoved razpada polarnega vrtinca. Tudi če bi do večje motnje dejansko prišlo, to še ne pomeni, da bi Evropo samodejno zajel hud mraz.
Bi lahko februar prinesel več zimskega vremena?
Analiza preteklih dogodkov nenadnega stratosferskega segrevanja kaže, da se lahko po večjih motnjah polarnega vrtinca poveča verjetnost hladnejšega vremena in sneženja v delih Severne Amerike in Evrope.
Na evropski celini se je v takšnih primerih pogosteje pojavljal dotok hladnejšega zraka s severovzhoda proti severnim in osrednjim predelom. Podnebne simulacije kažejo tudi povečano možnost sneženja na širšem območju Evrope, medtem ko so lahko jugovzhodni deli celine ostali milejši.
Prav zato bi lahko bila druga polovica zime vremensko zanimivejša, kot trenutno nakazujejo splošne sezonske napovedi.
Kljub temu na portalu Severe Weather Europe opozarjajo, da gre pri teh primerjavah za povprečne odzive ozračja na pretekle dogodke, ne pa za neposredno napoved vremenskih razmer v letošnjem januarju ali februarju.
Kaj napovedi kažejo za posamezne mesece?
Po najnovejših izračunih bi se december v Evropi lahko začel z razmeroma milim vremenom na jugu, medtem ko bi bile temperature na severu bližje dolgoletnemu povprečju. Napoved za začetek decembra sicer nakazuje tudi možnost nekoliko hladnejših razmer na severozahodu Evrope.
Januarja naj bi se nadpovprečno toplo vreme razširilo nad večji del evropske celine, najbolj izrazito na severu in vzhodu. Hkrati se prav v tem obdobju pojavlja signal morebitne oslabitve polarnega vrtinca.
Februarja sezonski izračuni še naprej nakazujejo razmeroma mile razmere, vendar tudi večjo možnost sneženja v severnih in severovzhodnih delih Evrope.
Marca naj bi se na jugu celine nadaljevalo nadpovprečno toplo vreme, na severu pa bi se temperature lahko približale običajnim vrednostim.
Kaj vse to pomeni za Slovenijo?
Za Slovenijo najnovejša evropska sezonska napoved še ne omogoča zanesljivih zaključkov o količini snega ali številu hladnih dni.
Če bo nad večjim delom Evrope res prevladoval napovedani mil zahodni oziroma jugozahodni zračni tok, bodo možnosti za dolgotrajnejšo snežno odejo po nižinah manjše.
Ugodnejše razmere za sneženje bi bile predvsem v višjih predelih gora.
Toda razmere se lahko ob spremembah zračnih tokov hitro obrnejo. Morebitna oslabitev polarnega vrtinca v januarju ali februarju bi lahko vplivala tudi na vreme v srednji Evropi, čeprav za zdaj ni mogoče določiti, ali bi hladnejši zrak dosegel tudi naše kraje.
Za zdaj torej dolgoročne napovedi kažejo predvsem na milejšo evropsko zimo z manj snega po nižinah, vendar možnosti za izrazitejše zimske epizode še zdaleč niso izključene.
Kot poudarjajo na portalu Severe Weather Europe, sezonske napovedi prikazujejo predvsem povprečne vremenske razmere v daljšem obdobju.
Tudi nadpovprečno topla zima lahko prinese posamezne močne ohladitve in obilnejše sneženje.
Zato bo za natančnejšo oceno poteka zime treba spremljati predvsem nadaljnji razvoj polarnega vrtinca in nove izračune vremenskih modelov.
