Banka Slovenije je prvič preverila, koliko bančnih posojil je na potresno ogroženih območjih.
Banka Slovenije je prvič preverila, koliko bančnih posojil je na potresno ogroženih območjih. Ugotovila je, da je v občinah z visoko potresno nevarnostjo za sedem milijard evrov posojil, največ v Ljubljani. Močan potres bi zato lahko hkrati prizadel več bank, medtem ko je za potres zavarovana le petina nepremičnin.
Tretjina posojil gospodinjstvom
Banka Slovenije je analizo objavila v novem poročilu o finančni stabilnosti. Po njenih navedbah tovrstne analize v Sloveniji doslej še ni bilo. Za vsako občino je vzela podatke o potresni nevarnosti in jih povezala s posojili gospodinjstvom in podjetjem. Zajela je 19,5 milijarde evrov posojil, od tega 16 milijard gospodinjstvom, kar je skoraj vsa posojila prebivalstvu.
Občine je razdelila v tri razrede. V razredu z visoko potresno nevarnostjo je le dobrih 17 odstotkov občin, a nanje odpade 35,8 odstotka analiziranih posojil oziroma sedem milijard evrov. Pri gospodinjstvih je v teh občinah 33,7 odstotka vseh bančnih posojil.
Največ jih je v Ljubljani, ki je prav tako v razredu z visoko nevarnostjo. Na prestolnico odpade 15,6 odstotka analiziranih posojil gospodinjstvom in 14,4 odstotka posojil podjetjem. Sledijo Maribor, Koper, Kranj in Celje, a z bistveno manjšimi deleži.
Najvišje vrednosti okoli Ljubljane
Po analizi Banke Slovenije je potresna nevarnost največja v osrednji Sloveniji in na širšem ljubljanskem območju. Najvišje vrednosti so v Medvodah, Mengšu, Trzinu, Vodicah, Logu - Dragomerju in Dobrovi - Polhovem Gradcu, takoj za njimi pa so med drugim Ljubljana, Brezovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul in Komenda. Višja nevarnost je tudi na delih severozahodne in jugovzhodne Slovenije, najnižja pa v Prekmurju, Slovenskih goricah in na delu Obale in Krasa.
Uradna karta potresne nevarnosti, ki jo je pripravila Agencija RS za okolje in je za gradnjo obvezna od maja 2024, kaže podobno sliko, a z nekaj razlikami.
Ljubljana z okolico je na njej med najbolj ogroženimi območji v državi, višje vrednosti pa ima še nekaj krajev: zahodno od Bovca, ob meji z Italijo, ter okolica Idrije in Brežic. Po razvrstitvi Banke Slovenije je v razredih s srednjo ali visoko nevarnostjo več kot dve tretjini površine države.
Na Agenciji RS za okolje ocenjujejo, da je v širši okolici Ljubljane potres, ki povzroči opazno škodo na stavbah, v povprečju enkrat na sto let.
Bi močan potres zamajal banke?
Banka Slovenije opozarja, da bi močan potres prizadel ljudi in banke hkrati. Poškodovane hiše in stanovanja ter prekinjeno delo podjetij bi zmanjšali sposobnost odplačevanja posojil, obenem pa bi izgubile vrednost tudi nepremičnine, s katerimi so posojila zavarovana. Posledice bi se prek manj kreditov lahko razširile tudi na podjetja zunaj prizadetega območja.
»Zaradi geografske koncentracije izpostavljenosti bi se posledice lahko sočasno odrazile pri večjem številu bank in tako imele sistemske posledice za finančno stabilnost,« piše v poročilu.
Centralna banka ob tem večkrat poudari, da sedem milijard evrov ni ocena izgub, ampak le znesek posojil na ogroženih območjih. Koliko bi banke dejansko izgubile, bi bilo odvisno od moči in kraja potresa, odpornosti stavb, zavarovanja in od tega, koliko kapitala imajo banke. Slovenske banke so sicer dobro kapitalizirane.
Zavarovana je le petina nepremičnin
Velik del škode bi ostal nekrit. Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor je za potres ustrezno zavarovanih le okoli 20 odstotkov nepremičnin. Še slabše je v blokih: od okoli 26.000 večstanovanjskih stavb jih ima potresno zavarovanje prek upravnika le približno desetina. Kdor v bloku zavaruje le svoje stanovanje, ni zaščiten, če je treba porušiti celo stavbo.
Delovna skupina agencije, zavarovalnega združenja, dveh ministrstev in zavarovalnic zato predlaga obvezno potresno zavarovanje blokov prek upravnikov, s subvencijo za tiste, ki si premije ne bi mogli privoščiti. Predlog je še v razpravi.
Kako drago je biti nezavarovan, je pokazala Hrvaška. Potresa v Zagrebu in Petrinji leta 2020 sta po ocenah povzročila okoli 17 milijard evrov škode, zavarovalnice pa so pričakovale, da bodo izplačale nekaj več kot 100 milijonov evrov. Obnovo je v veliki meri plačevala država, v Zagrebu še vedno traja.
Kaj se je zgodilo leta 1895
Zadnji rušilni potres je Ljubljano stresel na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, pozno zvečer. Imel je magnitudo okoli 6,1, žarišče je bilo pri Jančah, okoli 16 kilometrov vzhodno od središča mesta. Ljubljana je imela takrat okoli 31.000 prebivalcev. Umrlo je 21 ljudi, več kot desetino stavb so morali porušiti, mesto pa so v naslednjih letih pod županom Ivanom Hribarjem na novo pozidali.
Če bi se tak potres ponovil danes, bi po oceni iz državne resolucije o potresni varnosti poškodoval od 42.000 do 102.000 stavb. Neposredna škoda na stavbah bi znašala med 2,5 in 16,6 milijarde evrov, najverjetneje okoli 7,2 milijarde, kar je okoli 15 odstotkov letnega BDP. Najbolj ranljive so stavbe, zgrajene pred letom 1964, ko so začeli veljati prvi potresni predpisi.
Država še ni pripravljena
Državni zbor je resolucijo Prehitimo potres sprejel novembra 2023. Do leta 2050 naj bi utrdili ali nadomestili najbolj ogrožene stavbe, v katerih po oceni živi od 88.000 do 228.000 ljudi. Prvi akcijski program bi moral biti sprejet v dveh letih, a je bil maja letos še v pripravi. Načrtujejo tudi potresno izkaznico stavb, podobno energetski, ki bi kupcem in lastnikom povedala, kako odporna je stavba.
