Ko se zmrači že ob peti, se na ljubljanskih ulicah zgodi največ nesreč s pešci. November in december sta po policijskih podatkih za zadnjih devet let najslabša meseca, najnevarnejša ura pa je med peto in šesto popoldne. Od 12 pešcev, ki so v tem času umrl
Sredi decembra sonce v Ljubljani zaide ob 16.16, pol ure pozneje je tema. Kdor gre ob petih iz službe ali po otroka v vrtec, gre domov v temi.
Ljubljanainfo je pregledal policijske podatke o vseh prometnih nesrečah od leta 2016. V mestu Ljubljana se je zgodilo 1292 nesreč, v katerih je bil udeležen pešec. Vsako leto je v prestolnici od 93 do 151 nesreč, kar je dobra petina vseh nesreč s pešci v Sloveniji. Najmanj jih je bilo v letu epidemije 2020, sicer se število skoraj ne spreminja: leta 2024 jih je bilo 148, leta 2016 151.
December je najslabši mesec
Od leta 2016 do 2024 smo v vseh decembrskih dneh našteli 147 nesreč, v novembrskih pa 133. Skupaj to predstavlja 23 odstotkov vseh nesreč z udeleženimi pešci, ki so se zgodile v Ljubljani, pa čeprav so zaobjeti podatki le za dva meseca. Najmanj nesreč je poleti, avgusta 60. To pomeni, da je bilo na dan decembra nesreč s pešci 2,4-krat več kot avgusta.
Visoko na lestvici so tudi marec (124), oktober (121) in januar (118). Po posameznih letih vrstni red ni vedno enak, v nekaterih letih je bil najslabši oktober, januar ali marec. V seštevku pa sta december in november jasno na vrhu.
Razlika je predvsem v svetlobi. Poleti se je v temi zgodilo okoli osem odstotkov nesreč s pešci, novembra in decembra 44 odstotkov.
Najnevarnejša ura je po peti
Pozimi se nesreče s pešci zgostijo v popoldanski prometni konici.
Novembra in decembra se jih je med peto in šesto popoldne zgodilo 15 odstotkov, med četrto in osmo zvečer skoraj štiri od desetih. Poleti je v teh štirih urah le slaba četrtina nesreč, več jih je dopoldne in zgodaj popoldne.
Deset od dvanajstih umrlo v temi
V temi se v Ljubljani zgodi le četrtina nesreč s pešci, a so hujše. Od leta 2016 je v mestu umrlo 12 pešcev, deset jih je umrlo v temi. Osem jih je bilo starih 60 let ali več. Štirje so umrli na Dunajski cesti, dva na Dolenjski, po eden na Slovenski, Tržaški, Jurčkovi, Saveljski, Trpinčevi in v Bežigradu. Hudo poškodovanih je bilo 203 pešcev.
Podobno je v vsej Sloveniji. Od leta 2016 do konca oktobra 2025 je v temi umrlo 59 pešcev, podnevi 55, čeprav se podnevi zgodi skoraj trikrat več nesreč s pešci. Ko pride do nesreče v temi, je pešec v četrtini primerov hudo poškodovan ali umre, podnevi v šestini.
V policijskih podatkih, ki segajo do konca oktobra 2025, je zadnji pešec v Ljubljani umrl oktobra 2022 na Saveljski cesti. Letos sta umrla dva. Maja je mestni avtobus na prehodu za pešce v križišču Poljanske in Kopitarjeve podnevi zbil mlajšo peško, ki je umrla na kraju. 21. oktobra okoli 7. ure, ko se je šele svitalo, pa je voznik osebnega avtomobila na Zaloški cesti na prehodu odvzel prednost mladoletni peški, ki je pozneje umrla v bolnišnici.
V Sloveniji je po predhodnih policijskih podatkih do konca septembra letos umrlo pet pešcev, toliko kot v enakem obdobju lani.
Po pregledu Agencije za varnost prometa je bilo leta 2025 v Sloveniji 594 prometnih nesreč s pešci, leto prej 620. Umrlo je osem pešcev, 112 je bilo hudo in 491 lažje poškodovanih. V temi se je zgodilo 145 nesreč, v njih so umrli štirje pešci in 37 jih je bilo hudo poškodovanih. Med udeleženimi pešci je bilo 177 starejših od 64 let.
Celovška, Šmartinska, Dunajska
Največ nesreč s pešci je na dolgih vpadnicah z gostim prometom. Na Celovški cesti jih je bilo od januarja 2016 do oktobra 2025 88, na Šmartinski 59, na Slovenski 56, na Zaloški in Dunajski po 55, na Tržaški 43. Na Celovški je bilo hudo poškodovanih 18 pešcev, na Zaloški 12.
Enega samega črnega križišča ni, nesreče so razpršene po vsej dolžini teh cest. Največ, po 11, jih je bilo v okolici Njegoševe in Bohoričeve, kjer je bilo sedem nesreč na prehodu za pešce in pet pešcev hudo poškodovanih, in na Slovenski cesti pri Bavarskem dvoru. Deset nesreč je bilo na Šmartinski pri hišnih številkah od 24 do 28, po sedem na Slovenski pri Šubičevi in na Dunajski pri Bežigradu. Precej nesreč s pešci je zapisanih tudi na območju BTC Cityja, tudi na parkiriščih.
Na prehodu za pešce se je zgodila vsaka šesta nesreča, skoraj tretjina teh v temi.
Kdo jih povzroči
V nesrečah, kjer je policija določila povzročitelja, je bil to v 62 odstotkih voznik osebnega avtomobila, v 20 odstotkih pešec. Sledijo vozniki tovornjakov in kolesarji. Najpogostejši vzrok je neupoštevanje prednosti, ki je botrovalo dvema od petih nesreč.
Delež nesreč, ki jih povzročijo pešci, je v temi skoraj enak kot podnevi. Tema torej ne pomeni, da pešci pozimi bolj tvegajo, ampak da jih vozniki slabše vidijo. Med udeleženimi pešci je bil vsak četrti starejši od 64 let.
Voznik, ki pešcu na prehodu brez semaforja ne omogoči varnega prečkanja, plača 300 evrov globe in dobi pet kazenskih točk. Pešec mora zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika, ponoči nositi svetilko, odsevni telovnik ali odsevnik, sicer plača 40 evrov. Na osvetljenih mestnih ulicah s pločniki odsevnik ni obvezen, je pa priporočljiv.
Agencija za varnost prometa in policija sta leta 2022 sporočili, da od 47 pešcev, ki so v Sloveniji od 2016 do 2021 umrli v temi, ni imel odsevnika niti eden.
