Johann Strauss ml.: Netopir

🦇 Johann Strauss ml.:
𝐍𝐞𝐭𝐨𝐩𝐢𝐫, opereta v treh dejanjih
🟢 𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮: 23. januarja 2025, ob 19.30
🟢 𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲: 24. januarja, ob 18.00; 25., 27., 28. in 31. januarja, ob 19.30; 1. februarja ob 18.00
📍Gallusova dvorana
🎟️ Cene vstopnic: 24, 28, 35, 42 EUR (18, 24, 32, 37 EUR)*
* 𝘌𝘜𝘙 𝘻𝘢 𝘮𝘭𝘢𝘫𝘴̌𝘦 𝘰𝘥 25 𝘪𝘯 𝘴𝘵𝘢𝘳𝘦𝘫𝘴̌𝘦 𝘰𝘥 65 𝘭𝘦𝘵 𝘵𝘦𝘳 𝘶𝘱𝘰𝘬𝘰𝘫𝘦𝘯𝘤𝘦.
- - - - - - - - -
Libreto: Carl Haffner, Richard Genée po drami Le Réveillon Henrija Meilhaca in Ludvica Halévija
Dirigent: Ayrton Desimpelaere
Režiser: Krešimir Dolenčić
Koreograf: Lukas Zuschlag
Scenograf: Andrej Stražišar
Kostumograf: Alan Hranitelj
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Zasedba vlog (po abecednem redu):
Eisenstein: Matej Vovk / Martin Sušnik k. g.
Rosalinda: Martina Zadro / Mojca Bitenc
Frank: Jože Vidic / Marko Ferjančič
Alfred: Aljaž Farasin / Dejan Vrbančič
Falke: Rok Bavčar / Slavko Savinšek
Blind: Gregor Ravnik k. g. / Edvard Strah
Orlovski: Margareta Matišić / Anja Zemljarič
Adela: Nina Dominko / Štefica Grasselli
Ida: Ireneja Nejka Čuk / Lora Pavletić
Solisti, zbor, balet in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjev dom
Zgodba intrig, maskiranja, nenadnih zapletov in razpletov v razkošnih kostumih, poimenovana Netopir, je operetni biser, znamenita mojstrovina “kralja valčkov” Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev in verjetno ni opernega odra, na katerem ta opereta ne bi v vsej svoji razkošnosti prikazala radoživosti takratnega dunajskega meščanstva.
Johanna Straussa sina (1825-1899) je k pisanju operet spodbudil sam Jacques Offenbach, ki je menil, da je kralju avstrijske lahke glasbe novi odrski žanr tako rekoč pisan na kožo. Gledališče v 19. stoletju pač še ni bilo elitistična ustanova, temveč prostor, v katerem so se srečevali vsi in vsakršni ljudje. Že prvi poskus se je Straussu posrečil: njegov Kralj Indigo in štirideset razbojnikov, ki je doživel premiero leta 1871, je prodrl vse do Pariza (1875), Londona (1877) in New Yorka (1891). Sledil je Rimski karneval, ki ga je Strauss napisal za dunajsko svetovno razstavo leta 1873. Njegovega zmagoslavnega pohoda po evropskih odrih ni mogla zaustaviti niti huda gospodarska depresija, ki je izbruhnila prav v tistih dneh. Potem je prišel na vrsto Netopir. Njegova tekstna predloga je francoska: znameniti tandem Meilhac-Halévy, zaslužen tudi za libreto Bizetove Carmen, je leta 1872 na gledališke deske lansiral komedijo Le Révellon. Na Dunaju je igra prišla v roke vodstvu Carltheatra, ki so ga še posebej zanimale pariške novitete. Karl Haffner je igro prevedel v nemščino in njeno dogajanje prestavil v avstrijsko “zdravilišče blizu velemesta” (najbrž je imel v mislih Bad Ischl). Potem je tekst nekako zašel na mizo direktorja konkurenčnega gledališča Teater an der Wien Maximiliana Steinerja – nazadnje pa se je založniški agent Gustav Lewy domislil, da bi bilo stvar najbolje predelati v operetni libreto in ga ponuditi Johannu Straussu. Vse se je začelo odvijati z bliskovito hitrostjo. Ker so se zaradi skoraj popolnega finančnega kolapsa habsburške monarhije tudi gledališča znašla v veliki stiski, je Richard Genée nemudoma podpisal pogodbo za dokončno izdelavo besedila, Strauss pa se je za šest tednov zaprl v svojo vilo v Hietzingu in skomponiral znamenito opereto. Krstna predstava v gledališču Theater an der Wien (5. aprila 1874) ni bila sprejeta s posebnim navdušenjem, delo je bilo celo označeno kot potpuri valčkov in polk. Mnogo večji je bil uspeh meseca junija v Berlinu, istega leta pa se je Netopir pojavil tudi v New Yorku. Občinstvo je končno spoznalo, da gre za izjemno mojstrovino.

𝐺𝑙𝑎𝑣𝑛𝑖 𝑚𝑜𝑡𝑖𝑣 𝑔𝑟𝑎𝑓𝑖𝑐̌𝑛𝑒 𝑝𝑜𝑑𝑜𝑏𝑒 𝑗𝑒 𝑛𝑎𝑠𝑡𝑎𝑙 𝑣 𝐶̌𝑖𝑝𝑘𝑎𝑟𝑠𝑘𝑖 𝑠̌𝑜𝑙𝑖 𝐼𝑑𝑟𝑖𝑗𝑎, 𝑎𝑣𝑡𝑜𝑟𝑖𝑐𝑎 𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎 𝑧𝑎 𝑘𝑙𝑒𝑘𝑙𝑗𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑀𝑎𝑗𝑎 𝑆𝑣𝑒𝑡𝑙𝑖𝑘.