Poetika izčrpanosti – Plesna koreografija Viktorja Szerija

Nihanje razpoloženja, upočasnjeni refleksi, omotica: fizični in psihološki simptomi izgorelosti se neopazno infiltrirajo v vsakdanje življenje umetnika. Kaj pa lahko ta stori glede tega uročenega stanja v svetu, kjer se zdi, da šele delo naredi bivanje oprijemljivo? V klimi, ki zaznamuje sodobni čas, se neprekinjena produkcija in kopičenje projektov kažeta kot ključ do zadovoljstva, medtem ko v resnici vodita v izgorelost.
V svoji solo predstavi Viktor Szeri ne skriva apatije, temveč se nasloni na osebno izkušnjo iz nje gradi koreografijo, izhajajočo iz utrujenosti in želje po ničemer. Raziskuje ustvarjalni proces, meje in toleranco svojega lastnega telesa skozi filter izgorelosti, obenem pa eksperimentira s tem, kako se občinstvo lahko poveže s to omamljeno vizijo.