PREMIER: En–Knap / Rita Góbi: REZ

Vsako življenje ima svoje prelome. Rez je konec, a hkrati tudi začetek.
Topologija predstave se vzpostavi in izgine, oblikuje in preoblikuje skozi motnje, ki povzročajo reze. Kot v primeru Möbiusovega traku so ti rezi paradoksalni: spreminjajo topološki prostor, ne da bi ga zares pretrgali. Kar razkrivajo, je množica vrzeli, kjer rez paradoksalno deluje kot lepilo, ki veže praznino v vedno novih oblikah, odnosih in pomenskih razmerjih, dokler se ne pojavi nov dogodek, ki znova zareže v kontinuum.