Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ljubljanainfo kot prednostni vir na Googlu.

Zadeva Kolosej: Sergej Racman po prestani zaporni kazni pravico išče v Strasbourgu

| v Gospodarstvo

Poslovnež Sergej Racman se je po prestani dveletni zaporni kazni v zadevi Kolosej obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Slovenskim sodiščem očita kršitve človekovih pravic, napačno ugotovljeno škodo in nepravilnosti pri dokazovanju.

Poslovnež Sergej Racman, ki je zaradi oškodovanja upnikov v zadevi Kolosej prestal dveletno zaporno kazen, zdaj pravico išče na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Kot poroča Večer, je na sodišče v Strasbourgu vložil pritožbo, v kateri slovenskim sodiščem očita več kršitev človekovih pravic.

Racman je prepričan, da so slovenska sodišča kaznivo dejanje oškodovanja upnikov razlagala preširoko in nepredvidljivo, nepravilno ugotovila višino povzročene škode ter mu onemogočila učinkovito izpodbijanje nasprotujočih si izvedenskih ocen.

Spomnimo, ljubljansko okrožno sodišče je leta 2022 Racmana, nekdanjega predsednika uprave družbe Kolosej Kinematografi, obsodilo na dve leti zapora zaradi oškodovanja upnikov pri prodaji ljubljanskega Koloseja, ki je bil takrat največji kompleks kinodvoran v Sloveniji. Poleg zaporne kazni mu je naložilo tudi plačilo 683.909,28 evra upnikom družbe Kolosej v stečaju.

Prepričan je, da ni mogel predvideti kazenske odgovornosti

Racman v pritožbi na ESČP izpostavlja domnevni kršitvi šestega in sedmega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sedmi člen se nanaša na načelo zakonitosti v kazenskem pravu, šesti pa na pravico do poštenega sojenja.

Pri zatrjevani kršitvi sedmega člena opozarja, da so slovenska sodišča zakonski znak »drugega goljufivega dejanja« razložila preširoko in nepredvidljivo. Zato po njegovem prepričanju ob sklenitvi pogodbe o prodaji stavbe Koloseja leta 2014 ni mogel predvideti, da bi bilo njegovo ravnanje lahko kaznivo.

Kolosej je bil takrat prodan podjetju SIP Nepremičnine za 18,5 milijona evrov. Po poročanju Večera je bil v postopku sporen predvsem dogovor o štiriletnem brezobrestnem odlogu plačila kupnine.

Racman zagovarja stališče, da so najemnine na kupca prešle zaradi prenosa lastništva nepremičnine in ne zaradi dogovorjenega načina plačila. Zato meni, da običajnih civilnopravnih posledic prodaje ni mogoče obravnavati kot odločilne podlage za kazensko odgovornost. Ob tem opozarja, da so sodišča goljufivo ravnanje v postopku različno opredeljevala.

Sporna tudi ugotovljena škoda v višini skoraj 684.000 evrov

Pomemben del Racmanove pritožbe se nanaša na višino ugotovljene škode. Poslovnež trdi, da sodišča izgubljenih 683.909,28 evra najemnin ne bi smela samodejno enačiti z enako visokim oškodovanjem upnikov.

Po njegovem prepričanju bi moralo vrhovno sodišče primerjati, koliko bi bili upniki poplačani v primeru, če do sporne prodaje ne bi prišlo, in koliko so bili dejansko poplačani. Namesto tega naj bi kot škodo upoštevalo celoten znesek izgubljenih najemnin.

Racman meni, da bi morala sodišča pri ugotavljanju škode upoštevati tudi insolventnost Koloseja, njegovo sposobnost nadaljnjega poslovanja, stroške in obveznosti do družbe BTC ter zavarovanja na najemninah.

Prav tako bi bilo treba po njegovem prepričanju presoditi položaj ločitvenih upnikov, sestavo stečajne mase in terjatev za plačilo kupnine.

Očita tudi nepravilnosti pri izvedenskih ocenah

Racman v pritožbi zatrjuje še kršitev šestega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja.

Prepričan je, da obrambi med kazenskim postopkom ni bilo omogočeno učinkovito izpodbijanje izvedenskih ocen. Kot navaja, je med sojenjem opozarjal na razliko med ugotovljeno škodo in oceno pozitivnega denarnega toka v višini 368.723 evrov.

Zaradi teh razlik je predlagal soočenje strokovnjakinj oziroma imenovanje novega izvedenca, vendar naj bi vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.

Racman tako pred Evropskim sodiščem za človekove pravice izpodbija način, kako so slovenska sodišča razlagala kazensko zakonodajo, ugotavljala višino škode in presojala izvedenske dokaze.

Racman vpleten tudi v odmevno zadevo Marina

Zadeva Kolosej sicer ni edini kazenski postopek, v katerem je bil Racman obsojen. Leta 2024 je bil namreč obsojen tudi zaradi zlorabe prostitucije v odmevni zadevi Marina.

Prvostopenjsko sodišče mu je ob upoštevanju kazni, izrečene v zadevi Kolosej, določilo enotno kazen petih let in desetih mesecev zapora. O pritožbah tožilstva in obrambe je septembra odločalo višje sodišče v Kopru, vendar pisne sodbe še ni izdalo.

Racman se je tako po prestani kazni v zadevi Kolosej obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice, medtem ko sodni postopek v zadevi Marina še ni pravnomočno zaključen.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura