Rostandov Cyrano na slovenskih poklicnih odrih

Cikel predavanj in pogovorov SLOGI in Drama
𝗥𝗼𝘀𝘁𝗮𝗻𝗱𝗼𝘃 𝘾𝙮𝙧𝙖𝙣𝙤 𝗻𝗮 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗶𝗵 𝗽𝗼𝗸𝗹𝗶𝗰𝗻𝗶𝗵 𝗼𝗱𝗿𝗶𝗵
Slovenski gledališki inštitut in SNG Drama Ljubljana skupaj nadaljujemo z dogodki v ciklu 𝘚𝘓𝘖𝘎𝘐 𝘪𝘯 𝘋𝘳𝘢𝘮𝘢, kjer so uprizoritve še pred premiero osvetljene z vidika gledališke zgodovine. Pred aprilsko premiero 𝘊𝘺𝘳𝘢𝘯𝘢 𝘥𝘦 𝘉𝘦𝘳𝘨𝘦𝘳𝘢𝘤𝘢 lepo vabljeni na zgodovinski prelet slovenskih gledaliških srečevanj z Rostandovim 𝘊𝘺𝘳𝘢𝘯𝘰𝘫𝘦𝘮, ki ga pripravlja teatrologinja in kustosinja 𝗔𝗻𝗮 𝗣𝗲𝗿𝗻𝗲.
Ko je bila igra 𝘊𝘺𝘳𝘢𝘯𝘰 𝘥𝘦 𝘉𝘦𝘳𝘨𝘦𝘳𝘢𝘤 prvič odigrana pred občinstvom, je bila deležna neverjetnega navdušenja: od vzklikov je dvorana pariškega Théâtre de la Porte Saint-Martin tako rekoč eksplodirala – česar Edmond Rostand, avtor te »heroične komedije«, gotovo ni predvidel, saj je bilo vzdušje na vajah vse prej kot vzpodbudno in se je zato bal polomije. Uspeh generalke je naslednji večer, na dan premiere, 28. decembra 1897, potrdil ravno tako vznesen odziv gledalcev.
Prvi interpret naslovne vloge je bil Coquelin starejši, gledališka zvezda tistega časa; pozneje so Cyranoja igrala še druga velika igralska imena. Tudi na slovenskih poklicnih odrih, kjer je bila igra prvič uprizorjena leta 1924; v ljubljanski Drami jo je postavil režiser Boris Putjata, ki je Otona Župančiča nagovoril, naj prevede Rostandovo igro. Nastal je, kot ugotavlja Boris A. Novak, »kongenialen prevod, ki mojstrsko prenaša duhoviti, poetični in dramsko napeti izvirnik« in ki bo »ostal zapisan v zgodovini slovenske prevajalske in gledališke umetnosti kot eden izmed najvišjih dosežkov.«
Vendar prva uprizoritev ne pomeni tudi odkritja 𝘊𝘺𝘳𝘢𝘯𝘰𝘫𝘢 na Slovenskem. Janko Traven navaja, da so ga v nemškem gledališču v Ljubljani uprizorili leta 1903, Friderik Juvančič se je z Rostandom in njegovo dramatiko ukvarjal v eseju, objavljenem leta 1910, igra se je pojavila tudi v okvirnem repertoarju Deželnega gledališča …
Uprizoritev, v kateri je naslovno vlogo prevzel režiser Putjata, ni uspela. A upanje, ki ga je v kritiki izrazil Fran Albreht, da se 𝘊𝘺𝘳𝘢𝘯𝘰 »v primerni prezasedbi v doglednem času pokaže v svoji pravi luči«, se je uresničilo. Leta 1928 je v novi uprizoritvi Rostandovega junaka upodobil Ivan Levar, ki se je z vlogo povezal do tolikšne mere, da je z njo leta 1937 proslavil 25-letnico svojega umetniškega dela.
Po treh ljubljanskih postavitvah se je 𝘊𝘺𝘳𝘢𝘯𝘰𝘫𝘢 lotilo mariborsko gledališče in z njim odprlo sezono 1940/41, medtem ko je ljubljanska Drama s ponovno uprizoritvijo igre odprla sezono 1954/55. Pozneje so zgodbo o dolgonoscu uprizorili še v Mladinskem gledališču (1975), v Primorskem dramskem gledališču (1988), v Mestnem gledališču ljubljanskem (2001) in kot svojevrstno variacijo tudi v Lutkovnem gledališču Maribor (2013).
Vstop prost! 𝗕𝗿𝗲𝘇𝗽𝗹𝗮č𝗻𝗲 𝘃𝘀𝘁𝗼𝗽𝗻𝗶𝗰𝗲 so na voljo pri blagajni Drame (ob delavnikih od 14.00 do 20.00, ob sobotah od 18.00 do 20.00, uro pred predstavo ali drugim dogodkom).
Prisrčno vabljeni!
𝙎𝙇𝙊𝙂𝙄 𝙞𝙣 𝘿𝙧𝙖𝙢𝙖. V ciklu predavanj in pogovorov sodelavci Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) aktualne uprizoritve SNG Drama Ljubljana pred premierami v sezoni 2023/24 postavljajo v širši zgodovinski, umetniški in družbeni kontekst. Dogodki ponujajo ekskluzivni vpogled v zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja in občinstvo že pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vprašanjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kritiška recepcija in uprizoritvena zgodovina.

🖼️ Stane Sever kot Cyrano de Bergerac v uprizoritvi Rostandove igre pod režijskim vodstvom Slavka Jana; Drama SNG v Ljubljani, premiera 14. oktobra 1954. Foto: Vlastja Simončič, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.