Kaj je v ozadju spora za Žale? Janković pravi, da ne gre za zavračanje pokopa, ampak za vprašanje, kje naj bo zadnje počivališče žrtev.
Mestna občina Ljubljana se je odzvala na vprašanja mestne svetnice Tine Bregant glede nasprotovanja župana Zorana Jankovića pokopu žrtev povojnih pobojev na ljubljanskih Žalah.
V odgovoru poudarjajo, da občina spoštuje državno zakonodajo, vendar napovedujejo pravno zaščito občinske avtonomije zaradi načina sprejemanja novele zakona.
Državni zbor je 26. maja 2026 sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki določa, da se posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani.
Župana Zorana Jankovića so po sprejetju zakona vprašali, ali bo Mestna občina Ljubljana spoštovala odločitev države ali bo skušala preprečiti njeno izvedbo.
Mestna občina Ljubljana v odgovoru poudarja, da občina nima pristojnosti, da bi samovoljno zavrnila izvrševanje veljavnega zakona, vendar meni, da ima pravico uporabiti pravna sredstva.
»Mestna občina Ljubljana in župan dosledno spoštujeta ustavni red, vladavino prava in načela pravne države, kar pomeni, da lokalna oblast nima pristojnosti samovoljno zavrniti izvrševanja veljavnih zakonov,« so zapisali v odgovoru.
MOL: Država ni upoštevala položaja Ljubljane kot izvajalca pokopališke službe
V ljubljanski občini menijo, da je bil postopek sprejemanja novele izveden nepravilno. Opozarjajo, da država pred sprejemom zakona ni pridobila mnenja Mestne občine Ljubljana, čeprav se določba neposredno nanaša na občinsko pristojnost organiziranja pokopališke in pogrebne službe.
»Ker je državni zbor obravnavano novelo sprejel po skrajšanem postopku, pri tem pa popolnoma ignoriral lokalno samoupravo – predvsem Mestno občino Ljubljana, ki ji predloga zakona pred sprejemom sploh ni poslal v obvezno usklajevanje in mnenje, je bil zakonodajni postopek izpeljan nezakonito,« trdijo na Mestni občini Ljubljana.
Občina se pri tem sklicuje na Evropsko listino lokalne samouprave, zakon o lokalni samoupravi in Poslovnik državnega zbora. Po njihovem mnenju bi morala biti Ljubljana vključena v pripravo predpisa, saj zakon neposredno posega v njene pristojnosti.
Janković: Ne gre za preprečevanje pokopa, ampak za vprašanje lokacije
Na očitke, da bi takšno ravnanje pomenilo nespoštovanje žrtev ali dodatno poglabljanje družbenih delitev, Mestna občina Ljubljana odgovarja, da to zavrača.
»Župan Mestnae občine Ljubljana odločno zavrača kakršnekoli očitke o nestrpnosti. Očitki o razdvajanju letijo prav na tiste, ki so zakon sprejeli po skrajšanem postopku, brez javne razprave in ob popolni izključitvi Mestne občine Ljubljana,« so zapisali.
Občina poudarja, da ne nasprotuje dostojnemu pokopu žrtev povojnih pobojev, ampak meni, da Žale niso ustrezna lokacija.
»Mestna občina Ljubljana ne nasprotuje dostojnemu pokopu žrtev povojnih pobojev, vendar ocenjuje, da pokop na pokopališču Žale ni primerna rešitev,« so navedli.
Kot alternativo predlagajo spominski park Teharje, ki ga vidijo kot prostor, namenjen celovitemu zgodovinskemu spominu na povojne poboje.
»Mestna občina Ljubljana predlaga, da se pokop žrtev uredi na spominskem parku Teharje, ki je že uveljavljeno kot nacionalni prostor spomina za povojne poboje in omogoča dostojen pokop, pieteten spomin ter celovito zgodovinsko obravnavo tega občutljivega vprašanja,« so zapisali.
Spor se bo očitno nadaljeval
Odgovor Mestne občine Ljubljana tako ne pomeni, da občina zavrača pokop žrtev, temveč da nasprotuje odločitvi države glede konkretne lokacije.
Ključno vprašanje ostaja, ali bo morebitno pravno nasprotovanje občine vplivalo na izvedbo zakona ali pa bo odločitev o pokopu na Žalah ostala v veljavi.
Spor med državo in Mestno občino Ljubljana se tako ne vrti več le okoli vprašanja spomina na žrtve, ampak tudi okoli meja pristojnosti med državno oblastjo in lokalno samoupravo.
