Slika je simbolična.
Ljubljanainfo
Sre, 3.5.2023 09:30
Novinarji bodo ob dnevu svobode medijev poudarili pomen avtonomnosti, objavljen pa je tudi indeks medijske svobode, na katerem je Slovenija napredovala za štiri mesta.

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj za dan svobode medijev razglasila pred 30 leti, leta 1993, z namenom, da poudari vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije. Njen generalni sekretar Antonio Guterres je ob letošnjem dnevu opozoril, da je svoboda medijev povsod po svetu napadena.

Obsodil je napade na novinarje ter širjenje dezinformacij in sovražnega govora, saj je po njegovih besedah vsa naša svoboda odvisna od svobode medijev, ki je temelj demokracije in pravičnosti ter bistvena pomena za človekove pravice.

Guterres je opozoril tudi na vse večjo koncentracijo medijske industrije v rokah peščice in na propad številnih neodvisnih medijev.

Po poročanju STA bodo danes tudi slovenski novinarji pred stavbo Radiotelevizije Slovenija spregovorili o stanju medijev. To lokacijo so izbrali, ker novinarji na javnem zavodu, združeni v koordinacijo novinarskih sindikatov RTVS, že skoraj leto dni stavkajo.

Pogajanja z vodstvom medtem niso prinesla pričakovanih rezultatov. Med stavkovnimi zahtevami so novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija in socialni dialog.

Društvo novinarjev Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da je le profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar lahko svoboden novinar. Novinarsko integriteto si vsak posameznik medtem gradi in ohranja samostojno, z lastno odgovorno in dostojno držo, s strokovnim delom ob spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov.

»Temelj te integritete je neodvisno delovanje v imenu javnosti in ne za ozke ali partikularne interese,« so izpostavili.

Zaskrbljujoči delovni pogoji slovenskih novinarjev

Sindikat novinarjev Slovenije pa bo predstavil rezultate ankete o delovnih pogojih novinarjev, ki so v marsikaterem pogledu zaskrbljujoči.

Glede na anketo, ki jo je sindikat izvedel skupaj s Centrom za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede v Ljubljani, anketirani v povprečju za medij delajo 23 let, toda tretjino časa brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi, poroča STA.

Največje nezadovoljstvo nad delovnimi pogoji čutijo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela.

Slovenija na lestvici medijske svobode napredovala za štiri mesta

Vsako leto je na dan svobode medijev objavljena tudi lestvica medijske svobode, ki jo od leta 2002 objavlja organizacija Novinarji brez meja.

V letnem poročilu o indeksu medijske svobode organizacija tokrat ugotavlja, da so razmere za novinarstvo zadovoljive v manj kot tretjini držav, panogo pa da vedno bolj spodkopava industrija lažnih novic.

Slovenija je na indeksu medijske svobode lansko leto med 180 državami zasedala 54. mesto, kar jo je uvrščalo v kategorijo problematičnih držav, letos pa je svoj položaj izboljšala in se povzpela na 50. mesto, kar po lestvici pomeni uvrstitev med države z zadovoljivim položajem za novinarstvo.

Novinarji brez meja v poročilu ugotavljajo, da so razmere za novinarstvo zelo slabe v 31, slabe v 42 in problematične v 55 od 180 ocenjevanih držav. Dobre ali razmeroma dobre pa so v 52 državah. Razmere za novinarstvo so torej slabe v sedmih od desetih držav, zadovoljive pa v treh od desetih držav.

Ob tem opozarjajo na hitre učinke, ki jih ima industrija lažnih novic za medijsko svobodo. V dveh tretjinah oziroma v 118 od 180 ocenjevanih držav je večina anketirancev namreč poročala o tem, da so bili politični akterji pogosto ali sistematično vpleteni v obsežne dezinformacijske ali propagandne kampanje, kar spodkopava in slabi novinarstvo, piše STA.

Pavol Szalai, ki je pri Novinarjih brez meja zadolžen za področje Evropske unije in Balkan, je v intervjuju za Radio Slovenija izpostavil, da je slika glede Slovenije mešana.

Na eni strani nova slovenska vlada ni več sovražno nastrojena proti novinarjem in se zavzema za svobodo medijev, po drugi strani pa se pritiski na javne medije nadaljujejo, je izpostavil.

Dotaknil se je tudi razmer na RTV Slovenija in spomnil, da novinarji tega javnega medija še vedno stavkajo in protestirajo proti vpletanju v uredniške odločitve.

Tudi poskusi nove vlade, da bi RTV Slovenija postala bolj neodvisna, niso bili uspešni, za direktorja Televizije Slovenija pa je bil imenovan direktor vladnega urada za informiranje.

Szalai je opozoril še, da sistemske rešitve, ki bi izboljšale neodvisnost javnih medijev, v Sloveniji še niso bile vpeljane. Medtem ko se je varnost novinarjev v Sloveniji izboljšala, sovražni govor in spletni napadi na novinarje ostajajo težava, je med drugim dejal.

Starejše novice