Slovenka, zaposlena na ladji: Možnost imam obiskati cel svet in sem za to tudi plačana

Za kolege uredništva Mariborinfo je o delu na potniški ladji spregovorila mlada Štajerka, ki želi ostati anonimna:

»Zaposlena sem na ameriški potniški ladji. Moje delo je vodenja oddelka za prodajo in marketing naše ponudbe gostom, ki se trenutno nahajajo na ladji. Delo prav tako obsega predstavitve destinacij in ponudbe.«

Simpatična Slovenka je povedala, da z ladjo plujejo »po celem svetu na več kot 300 različnih destinacij. Med najbolj priljubljenimi destinacijami so Antarktika, severna Evropa, Avstralija in Mediteranska obala, kjer se ustavimo tudi v Kopru.«

Štajerka je še razkrila, zakaj se je odločila za delo na ladji: »Za delo sem se odločila zaradi velike strasti do potovanj in odkrivanja novih destinacij, katere želja se mi je pojavila že v osnovni šoli. Vedno sem sanjala o rajskih plažah in otokih ter potovanju okrog sveta.«

»Ko sem študirala na Primorskem, sem zagledala potniško ladjo, ki je ravno pripeljala v Koper in takrat se mi je utrnila ideja za to delo. Kljub vsej papirologiji, ki jo je potrebno izpolniti, nisem izgubila volje, da se podam na delo na morju. Začela sem z delom na recepciji, prvo vkrcanje pa sem imela pred šestimi leti v Kopru. Po enem letu sem se odločila menjati pozicijo ter se preizkusiti v marketingu, ki mi je bolj pisan na kožo,« je še povedala.

Čeprav so ladje vrhunsko opremljene, previdnost ni nikoli odveč

Avanturistka priznava, da nima domotožja: »Velikega domotožja nimam, uživam v potovanjih in tudi ko nisem na ladji, se odpravim v tuje kraje. Svet je enostavno prelep in iz vsakega potovanja se vrnem srečnejša. Lepo je priti domov, vendar le za kratek čas.«

Po filmu Titanic ima najbrž marsikdo pomislek o tem, ali so ladje res varen način dopustovanja. Naša sogovornica s tem nima težav:

»Redko se pojavi strah na ladji, saj večino časa nimaš občutka, da pluješ. Gre za velike križarke, ki sprejmejo tudi do 3000 ljudi, tako da imaš občutek, kot da se sprehajaš po hotelskem kompleksu.«

Priznava pa, da je bil strah »včasih prisoten na začetku, saj sem si v glavi ustvarjala različne scenarije, kako bi zgledalo, če bi se nam kaj zgodilo. Ladje so danes res opremljene z vrhunsko opremo, vendar previdnost seveda nikoli ni odveč.«

Si predstavljate, da se vsak dan zbudite v drugem pristanišču in da ste plačani za to, da vidite cel svet?

Sogovornica še poudarja, da se vzdušje na poti »spreminja od ladje do ladje. Veliko je odvisno od ekipe, saj si vedno zaposlen z drugimi ljudmi. Ti se na določen čas menjujejo, odvisno od pogodbe. Seveda se zna zgoditi, da dobiš ladjo, katero želiš v čim krajšem možnem času menjati ali zapustiti. Takrat ti čas počasneje mine. Priznam, da sem tudi sama že bila v takšni situaciji.«

Sicer pa na splošno lahko reče, da je atmosfera odlična: »Spoznaš ogromno ljudi iz celega sveta, s katerim spleteš dobra prijateljstva in si razširiš obzorja. Med zaposlenimi vlada prijazno vzdušje, vsi pomagamo drug drugemu, v prostem času pa se družimo.«

Simpatično Štajersko smo še vprašali, kaj ji je pri delu na ladji najbolj všeč. Povedala je, da jo »najbolj veseli dejstvo, da se vsak dan zbudim v drugem pristanišču, da imam možnost obiskati cel svet in sem za to tudi plačana. Ladja je odličen način, kako pridobiti mednarodne izkušnje ter se naučiti delati z različnimi nacionalnostmi, kar je v turizmu zelo pomembno.«

Poudarja pa, da ima »vsako delo tudi negativno plat. Če ste pretirano domotožni, to delo zagotovo ni za vas. Prav tako morate biti pripravljeni na dolg delavnik, ki je odvisen tudi od dela, ki ga na ladji opravljate. Marsikdo reče, da na ladjo ne bi šel delat zaradi dolgega delavnika, ki pa je, roko na srce, prisoten tudi v slovenskem turizmu in gostinstvu. Škoda, da se mladi na podlagi tega ne odločijo za dogodivščino, ki bi jim odprla obzorja ter prinesla ogromno izkušenj.«

Zaradi pandemije plutje v ameriških vodah še ni dovoljeno

Sogovornica pove, da »trenutno zaradi pandemije ladjam ni dovoljeno plutje v ameriških vodah. V Evropi pa se je s plutjem že pričelo tako v Nemčiji kot tudi v Italiji, vendar večina družb čaka na jesen. Takrat bo znano, kako bo pandemija bodisi napredovala bodisi nazadovala.«

Pojasni še, da ima njihova družba »v večji meri ameriške goste, katerim je prihod v Evropo trenutno otežen, zato predvidevam, da bomo začeli s Karibi, ko dobimo dovoljenje. Prihod trenutno še ni znan. Določen odstotek posadke pa je že na ladji, saj morajo skrbeti za vzdrževanje. Ko bo družbam dovoljeno plutje, pa se bo postopoma začela vračati vsa posadka.«

Pandemija bo na ladje prinesla novo normalno stanje

Sicer pa naše sogovornice vrnitve na ladjo kljub koronavirusu ni strah: »Komaj čakam, da se vrnem in pričnem z delom. Sem pa prepričana, da bo pandemija prinesla ogromno sprememb tudi na delovnem mestu, kar je razvidno iz objav družb, ki so s plutjem že pričele. Začetek bo verjetno kar stresen, vendar sem prepričana, da se bodo posadka in gostje kmalu privadili na novo normalno stanje.«

V obdobju pandemije Štajerka ni delala na ladji, je pa ob naraščanju števila okuženih po svetu plula kot gostja:

»Domov sem se vrnila dva dni, preden je Slovenija zaprla mejo z Italijo, manj kot dva tedna po moji vrnitvi pa je bila razglašena pandemija in takrat se je svet utavil.«

Razkrije, da so družbe, tudi njihova, »imele težave pri izkrcanju gostov v nekaterih pristaniščih, kar pa ni bila napaka družbe, temveč regulacij lokalnih pristanišč in oblasti. To je njihovo vrnitev otežilo in mnogi so iz ladje odšli kasneje, kot so načrtovali. Sama sem v tem času bila doma in sem dogodke na ladji spremljala prek medijev, ki so v večji meri situacijo predstavili v bolj negativni luči, kot je dejansko bila ter skušali kriviti zgolj ladijske družbe. Bila sem tudi v kontaktu s kolegi, ki so takrat na ladji delali. Ti so sporočili, da družba za vse dobro skrbi, vendar veljajo določeni ukrepi, katere se tako gosti kot posadka morajo držati.«

»Verjamem, da so bili tisti, ki se niso mogli pravočasno vrniti, besni, vendar moramo ladijske družbe, tako kot letalske, slediti navodilom in regulacijam, ki jih dodeli država, v kateri pristanemo. Tega se ne da spremeniti,« še opozarja.

Najlažje delati z ameriškimi gosti

Štajerka razkrije, da imajo v družbi »v večini ameriške goste, ki so v večji meri 'easy going' in je z njimi najlažje delati, vsaj meni. Mogoče igra vlogo dejstvo, da z njimi že toliko let delam, da sem se jih navadila. Gre navadno za goste, ki so željni novih stvari in so zanje pripravljeni tudi plačati. Ravno zaradi ekonomskega stališča bi rekla, da so ti 'najlažji' gostje, ki vedo kaj hočejo.«

Dodaja še, da pa jim po drugi strani »največ časa vzamejo gosti iz Južne Amerike, saj se težko odločijo, navadno pa potuje skupaj celotna družina, torej z babicami, dedki, vnuki, otroci, bratranci, tako da morajo vsako stvar 15-krat prediskutirati.«

Tudi pritožb je ogromno in v ladijski družbi morajo biti še kako pazljivi, da jih potniki ne pretentajo

Gostje se namreč pritožujejo za stvari, ki bodisi niso resnične oziroma jih napihnejo, da bi dobili kakšno korist od družbe. Tega je ogromno, poudarja sogovornica:

»V upanju, da dobijo zastonj večerjo v restavraciji ali pa denarno kompenzacijo, se pritožujejo, da hrana ni okusna, a je prav naša družba znana po najboljši hrani na morju.«

»Vse te pritožbe naša ekipa preveri in se nato odloči ali je gost upravičen do kompenzacije ali ne. V našem departmentu se gostje pritožujejo nad visokimi cenami določenih storitev ter 'grozijo', da bodo raje odšli h konkurenci. V tem primeru se jim zahvalimo za čas, vendar se ti kmalu vrnejo nazaj in rezervirajo naslednje križarjenje. V primeru, da gost intenzivno išče napake, napada posadko ter zahteva kompenzacije, mu lahko družba v prihodnosti prepove plutje,« še pojasnjuje.

Pa čeprav na rajskem otoku, nesreča nikoli ne počiva

Na ladjah pa prihaja do takšnih in drugačnih tragičnih nesreč, še poudarja sogovornica: »Prihaja do skokov s palube in tudi do samomorov med posadko, pogosteje se zgodijo tudi nesreče, kot so infarkti, za kar poskrbi medicinsko osebje.«

»V primeru, da gre za medicinsko stanje, katerega zaradi pomanjaknja kapacitet osebje na ladji ne more osktrbeti, gosta tudi izkrcamo v najbližje pristanišče. Se je že zgodilo, da smo pluli na odprto morje ter se nato vrnili, da smo izkrcali gosta. Za vsako nesrečo na ladji je za to pristojna določena posadka, ki je za to izurjena, tako da se te stvari opravijo hitro, učinkovito ter ne motijo ostalege delovanja ladje,« je še pojasnila.