S kratkoročnim oddajanjem se ukvarja 13.300 slovenskih rezidentov.
Kadar v Ljubljani nanese na turistično oddajanje stanovanj, sta v obtoku dve številki. Sobodajalci pravijo, da gre za dober odstotek stanovanjskega fonda. Mestna občina pravi, da gre za četrtino. Razlika je dvajsetkratna, pa vendar nihče ne zavaja.
Koliko jih je v resnici
Uradni odgovor obstaja in ga objavlja Turizem Ljubljana v svojem podatkovnem novičniku na podlagi podatkov statističnega urada. V kategoriji zasebne sobe, apartmaji in hiše je bilo lani v Ljubljani 2069 enot s 5793 ležišči.
Rast je precejšnja. Med letoma 2022 in 2025 se je število enot povečalo za dobro tretjino, torej za 556 enot, število ležišč pa za 1605. Samo lani je rast znašala 8,7 odstotka.
Ena podrobnost je vredna pozornosti. Združenje sobodajalcev je decembra lani v javni razpravi navedlo, da je v Ljubljani za kratkoročni najem največ 1757 stanovanj. To je natanko številka statističnega urada za leto 2023. Do lani je narasla na 2.069.
Pri branju teh številk velja vedeti, da enota ni isto kot stanovanje. Pri apartmaju gre praviloma za celotno stanovanje, pri zasebni sobi pa za sobo v stanovanju, kjer lastnik živi naprej. Številka 2069 je torej zgornja meja in ne natančen podatek o tem, koliko stanovanj je odšlo z najemnega trga.
Zakaj ista številka pomeni odstotek in četrtino
Sobodajalci to številko delijo s stanovanjskim fondom. Ljubljana ima nekaj več kot 132.000 stanovanjskih enot, zato pride ven približno odstotek in pol.
Občina jo deli z nastanitvenimi zmogljivostmi mesta. In tam je slika povsem drugačna.
Zasebne sobe in apartmaji predstavljajo natanko četrtino vseh nastanitvenih enot v Ljubljani in skoraj tretjino vseh ležišč. Ocena občine je torej točna. Točna je tudi ocena sobodajalcev. Samo vprašanji sta različni: prva je, koliko turistične ponudbe stoji v navadnih stanovanjih, druga pa, kolikšen delež stanovanj v mestu je to.
Primerjava, ki jo je vredno poznati
Za bralca, ki išče stanovanje, pa je bolj zanimivo nekaj tretjega. Koliko stanovanj v Ljubljani sploh samava?
Podatki Elektra Ljubljana kažejo, da je v mestu 130.353 gospodinjskih merilnih mest. Na 11.592 med njimi je bila letna poraba elektrike enaka ali manjša od 500 kilovatnih ur, kar pomeni, da v stanovanju praktično nihče ne živi.
Praznih stanovanj je torej približno petkrat in pol več kot vseh registriranih kratkoročnih nastanitev skupaj. Prva predstavljajo skoraj devet odstotkov gospodinjskih odjemalcev, druga dobrih poldrugi odstotek.
Del teh praznih stanovanj seveda ni zares praznih. Nekatera se oddajajo neprijavljeno, nekatera prav prek turističnih platform, ne da bi bila kjerkoli registrirana. Razlika se s tem nekoliko zmanjša, red velikosti pa ostane.
Rast ni ljubljanska posebnost
Na državni ravni je ponudba kratkoročnih nastanitev med letoma 2015 in 2023 zrasla za 400 odstotkov. Leta 2015 je bilo iz Slovenije na Airbnbu oglaševanih 2569 nepremičnin z 11.421 ležišči, osem let pozneje skoraj 13.000 nepremičnin z 55.882 ležišči. Skoraj polovica je v petih občinah, in sicer v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru in Kranjski Gori.
Finančna uprava je z mednarodno izmenjavo podatkov ugotovila, da se je lani s kratkoročnim oddajanjem ukvarjalo 13.300 slovenskih rezidentov, ki so prek platform ustvarili skoraj 335 milijonov evrov prihodkov.
Povpraševanje medtem ne pojenja. Ljubljana je lani zabeležila 1.392.728 prihodov turistov in 2.844.129 prenočitev, kar je devet oziroma deset odstotkov več kot leto prej. Šestindevetdeset odstotkov prenočitev so ustvarili tujci.
Zakon, ki velja in hkrati ne
Tu se zgodba zaplete. Zakon o gostinstvu se uporablja od letošnjega januarja. Aprila je ministrstvo objavilo seznam štirinajstih občin z visokim tveganjem, na katerem je tudi Ljubljana. V teh občinah bi bilo od januarja 2027 posamezno stanovanje mogoče oddajati turistom največ 60 dni na leto, občina pa lahko to skrajša na 30 ali podaljša na 270.
Maja je državni zbor sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije, ki uporabo gostinskega zakona odloži do konca leta in izrecno določa, da se oddajanje v letu 2027 časovno sploh ne omeji. Seznam tveganih občin bi s tem odpadel.
Ta zakon še ne velja. Sindikati so zahtevali referendum, državni zbor ga je najprej razglasil za nedopustnega, ustavno sodišče pa je julija odločilo drugače. Podpisi se zbirajo od 1. septembra do 5. oktobra in potrebnih jih je 40.000. Maja jih je bilo v podporo sami pobudi vloženih 47.223, tako da bo prag najbrž dosežen. Prvi mogoči datum referenduma je 22. november.
Tu nastane zagata, ki bo zanimala Ljubljančane. Občine z visokim tveganjem morajo svoj akt o številu dni sprejeti do 31. oktobra. Referendum o zakonu, ki bi omejitve odpravil, pa bi bil najprej 22. novembra, teden dni po lokalnih volitvah. Ljubljana se mora odločiti tri tedne prej, kot bo znano, ali bo pravna podlaga za njeno odločitev sploh obstala.
Župan Zoran Janković je za medije že dejal, da bo v Ljubljani kratkoročno oddajanje dovoljeno zgolj julija in avgusta. Združenje sobodajalcev seznamu nasprotuje in napoveduje ustavno presojo.
Česa pa ne vemo
Vse zgornje številke izvirajo iz statistike turističnih nastanitev. Podatka, ki bi ga bilo najbolj zanimivo videti, torej koliko ljubljanskih stanovanj v večstanovanjskih stavbah je vpisanih v register nastanitvenih obratov, javno ni. Register vodi Agencija za javnopravne evidence in storitve, podatki pa se objavljajo po vrstah obratov in ne po vrstah stavb.
Prav ta številka bi pokazala, koliko stanovanj bi se ob 60-dnevni omejitvi lahko vrnilo na najemni trg. Do takrat ostajata na mizi dve pravilni številki, ki povesta vsaka svojo polovico zgodbe.
