Med kurilno sezono pričakovane nove podražitve.
Cene so bile septembra v povprečju za 3,3 odstotka višje kot lani. Stroški bivanja, ki jih statistični urad vodi v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, pa so zrasli skoraj trikrat hitreje, za 8,8 odstotka. Ta skupina je k septembrski inflaciji prispevala največ, 1,1 odstotne točke.
Ni pa se vse podražilo enako. Podrobni podatki, ki jih je statistični urad objavil 7. oktobra, kažejo drugačno sliko, kot bi jo človek pričakoval. Elektrika ni glavni razlog.
Najdražja sta kurilno olje in les
Najbolj se je podražilo kurilno olje, za 39,1 odstotka. Liter ta teden stane 1,506 evra, lani ob istem času je stal 1,088 evra. Država je medtem trošarino znižala z dobrih 18 centov na dva centa na liter, pa je cena vseeno za več kot tretjino višja. Kurilno olje se je močno podražilo aprila, ko je vojna na Bližnjem vzhodu dvignila cene nafte.
Drva, peleti in briketi so dražji za 31,7 odstotka. Tona peletov v vrečah je avgusta po podatkih Gozdarskega inštituta stala povprečno 456 evrov. Na začetku pretekle kurilne sezone je stala 378 evrov.
V košarici, po kateri statistiki merijo cene, pomenita kurilno olje in les le 1,6 odstotka vseh izdatkov. Ker sta se tako podražila, sta prinesla polovico vse rasti stroškov bivanja.
Najemnine in komunala
Najemnine so dražje za 10,9 odstotka. Poskočile so aprila, ko se je začel uporabljati nov izračun neprofitnih najemnin. Za tri stanovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestna občina Ljubljana, velika od 73 do 76 kvadratnih metrov, je Žurnal24 izračunal, da so najemnine višje za 12 do skoraj 14 odstotkov, kar je od 53 do 57 evrov na mesec.
Odvoz odpadkov je v Sloveniji dražji za 8,2 odstotka, odvajanje odpadnih voda za 6,1, vzdrževanje in popravila stanovanja za 4,8 odstotka. Pitna voda je edina postavka v skupini, ki se je pocenila, za 2,9 odstotka. V Ljubljani je Voka Snaga cene februarja zvišala le malo: vodo in odpadno vodo za pol odstotka v bloku, odvoz odpadkov za slabe tri odstotke.
Podražitev elektrike nižja, kot bi mislili
Elektrika je dražja za 3,8 odstotka. Cena same energije se pri večini dobaviteljev od marca lani ni spremenila. Višja je omrežnina za moč, ki je od letošnjega marca za manjše gospodinjstvo višja za okoli 1,40 evra na mesec brez davka na dodano vrednost. Gen-I je cene zamrznil do konca prihodnjega leta, ECE in Energija plus do konca letošnjega leta podražitev ne načrtujeta.
Plin je dražji prav tako za 3,8 odstotka, toplota za 5,7. V Ljubljani je Energetika Ljubljana lani oktobra zvišala ceno toplote. Povprečno dvosobno stanovanje zdaj za ogrevanje plača okoli 664 evrov na leto, 57 evrov več kot prej.
Koliko več plača gospodinjstvo
Kaj to pomeni za račune, je odvisno predvsem od tega, s čim se ogrevate.
Za dvosobno stanovanje v Ljubljani z daljinskim ogrevanjem je razlika majhna. Toplota je dražja za slabih pet evrov na mesec, omrežnina za elektriko za okoli 1,75 evra z davkom na dodano vrednost, voda in odpadki za manj kot evro. Skupaj je to okoli sedem evrov na mesec.
Pri hiši, ki se ogreva s kurilnim oljem, je drugače. Za 2000 litrov bi lani v začetku oktobra plačali 2176 evrov, letos 3012 evrov, torej 836 evrov več. Pet ton peletov je bilo na začetku pretekle sezone 1890 evrov, zdaj okoli 2280 evrov. Najemnik neprofitnega stanovanja pa mesečno plača od 53 do 57 evrov več.
Pred zimo še nekaj negotovosti
Vladna uredba, po kateri morajo dobavitelji elektrike in plina za vsako podražitev dobiti soglasje vlade, velja do sobote, 10. oktobra. Ministrstvo je Liderju odgovorilo: »Uredbe predvidoma ne bomo podaljšali.« Plinarna Maribor in Istrabenz Plini bosta plin s 1. novembrom podražila za deset odstotkov, Energetika Ljubljana podražitve ni napovedala.
Minister Jernej Vrtovec je 1. oktobra napovedal paket ukrepov za blaženje visokih cen kurilnega olja, ki ga še ni. Znižanje davka na dodano vrednost na energente z 22 na 9,5 odstotka je zapisano v interventnem zakonu, ki pa zaradi referendumske pobude ne velja.
Lani septembra so bili stroški bivanja le 0,4 odstotka višji kot leto prej, oktobra pa že 4,2 odstotka. Del letošnje rasti je zato posledica nizke lanske osnove. Za tiste, ki se grejejo z oljem ali peleti, to ni posebna tolažba. Zanje se kurilna sezona šele začenja.
