Knjiga raziskuje krivdo, obžalovanje, iskanje identitete in človekovega vse bolj odtujenega odnosa do narave, pri čemer elemente psihološkega romana prepleta z ekološko srhljivko.
Delovo literarno nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta je na 36. podelitvi prejela Ajda Bračič za roman Kresničevje, ki je izšel pri založbi LUD Literatura.
Nagrajenka je prejela denarno nagrado v višini 7000 evrov bruto, ki jo podeljuje medijska hiša Delo.
Bračič je 36-letna Ljubljančanka, ki deluje kot arhitektka, pisateljica, urednica in publicistka. Arhitekturo je študirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, vodi stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, širši javnosti pa se je leta 2022 predstavila z literarnim prvencem Leteči ljudje.
Malo drugače
Letošnjo podelitev je zaznamovala pomembna sprememba. Tradicionalni kresni večer se je po več desetletjih preselil z Rožnika v Švicarijo v Tivoliju.
Tam je zbrane nagovorila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša, ki je poudarila, da letošnja selitev pomeni novo poglavje v zgodovini nagrade.
»Tradicija ni pepel, ki ga varujemo, temveč ogenj, ki ga prenašamo naprej,« je dejala.
Po njenih besedah kresnik ni zgolj praznovanje literarne odličnosti, temveč tudi praznik moči besede, idej in literature.
Roman o izginotju, krivdi in odnosu do narave
Nagrajeni roman Kresničevje spremlja protagonistko Agnes, ki v odmaknjenem koroškem gozdu išče izginulo sestro. Ob tem odpira vprašanja osebne in kolektivne krivde, človekovega odnosa do narave ter možnosti preživetja v negotovem svetu.
Žirija je izpostavila večplastno pripoved, preplet psihološke, okoljske in mistične tematike ter izrazito poetičen jezik, ki soustvarja posebno atmosfero romana.
Med letošnjih pet finalistov so se poleg Ajde Bračič uvrstili še Vesna Lemaić z romanom Obraz, Roman Rozina z romanom Trafikant, Irena Svetek z romanom Tam, kjer plešejo tulipani, in Agata Tomažič z romanom Ušabti.
Med več kot 200 romani izbrali peterico
O letošnjem kresniku je odločala petčlanska strokovna žirija pod vodstvom Igorja Bratoža. V njej so sodelovali še Peter Svetina, Tanja Petrič, Kristina Kočan in Seta Knop.
Finaliste so izbrali iz več kot dvesto romanov slovenskih avtoric in avtorjev.
Nagradi tudi za mlade ustvarjalce
Na prireditvi sta bili podeljeni tudi nagradi mlado pero. Nagrado za mlado avtorico je prejela Julija Lukovnjak, nagrado za mlado literarno kritičarko pa Eva Ule.
Projekt Mlado pero Delo pripravlja v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, namenjen pa je spodbujanju novih literarnih glasov in mladih kritikov.
Najuglednejša slovenska nagrada za roman
Kresnik velja za najuglednejšo slovensko literarno nagrado za roman. Prvič so jo podelili leta 1991, njen pobudnik pa je bil pisatelj Vlado Žabot.
Med dosedanjimi prejemniki so številna vidna imena slovenske književnosti, med njimi Drago Jančar, Lojze Kovačič, Andrej E. Skubic, Goran Vojnović, Feri Lainšček, Katarina Marinčič, Miha Mazzini in Bronja Žakelj.
Letošnja podelitev je tako odprla novo poglavje v zgodovini kresnika, katerega osrednje poslanstvo ostaja enako: prepoznati in nagraditi najboljši slovenski roman preteklega leta.
