Škoda, povzročena z grafitiranjem, gre v stotisoče evrov, opozarja občan. Občina odgovarja, zakaj se stanje ne spreminja.
V središču Ljubljane se prebivalci vse pogosteje srečujejo z uničenimi fasadami, popisanimi z grafiti.
Občan iz četrtne skupnosti Center je opozoril na stanje dveh stavb: ena je bila lani obnovljena in je danes že v celoti popisana.
Drugo pa vsak mesec prebarvajo, vendar se grafiti vedno znova pojavijo.
»Škoda, povzročena z grafitiranjem, gre v stotisoče evrov, vi pa pišete, da morajo lastniki sami poskrbeti za odstranjevanje grafitov iz objektov. Tako ne gre več,« je zapisal in občino pozval k oblikovanju jasne strategije za preprečevanje tovrstnega vandalizma.
MOL odgovarja: grafiti so tudi umetnost
Na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana v odgovoru priznavajo, da gre pri grafitih za kompleksno vprašanje, saj predstavljajo tako obliko umetniškega izražanja kot tudi obliko vandalizma.
»Zavedamo se, da so grafiti tudi zvrst, kjer je meja med vandalizmom in umetniškim ustvarjanjem pogosto zabrisana,« so zapisali.
Prav zato je MOL že leta 2011 določil posebne lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno. Danes je takih mest v Ljubljani že devetnajst, seznam pa redno dopolnjujejo na pobudo občanov ali pristojnih služb.
Namen teh legalnih lokacij je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor, obenem pa preprečevanje nelegalnega popisovanja fasad in objektov.
»S tem smo želeli spodbuditi tudi dvig kakovosti grafitiranja in obogatiti podobo javnih prostorov,« navajajo pri MOL.
Kdo je odgovoren za čiščenje grafitov?
V praksi pa ostaja glavno breme odstranjevanja grafitov na plečih lastnikov zasebnih objektov.
»Če gre za grafit na zasebni lastnini, je odstranjevanje odločitev lastnika, z vidika ohranjanja stavbne dediščine pa bi bilo to zaželeno,« pojasnjujejo.
MOL lahko ukrepa le na javnih površinah ali objektih v svoji lasti, kjer letno očistijo od 4.500 do 6.000 kvadratnih metrov grafitiranih površin.
Posebej izpostavljajo pomen hitrega odziva.
»Lastnike, ki bi radi preprečili tovrstna dejanja, pozivamo, da sanacijo opravijo čim prej, saj prvi grafit običajno povzroči nadaljnje.«
Čeprav občina skrbi za dediščinsko zaščitene objekte v svoji lasti, pri zasebnih stavbah svetujejo, da se stroški tovrstnih posegov vključijo v rezervne sklade večstanovanjskih stavb.
Kazni so nizke, nadzor omejen
Kaznovanje storilcev ostaja težava, saj morajo mestni redarji kršitelja ujeti pri dejanju.
»Zaznavanje tovrstnih prekrškov je oteženo, saj mora pooblaščena uradna oseba, mestni redar, na kraju zalotiti kršitelja, da lahko izpelje postopek o prekršku,« pojasnjujejo.
V primeru uspešno dokazanega prekrška je zagrožena globa 208,65 evra.
V primerih, ko dejanje preseže okvire prekrška in gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, so za ukrepanje pristojni zgolj Policija.
»Mestni redarji nimajo pristojnosti za obravnavo kaznivih dejanj,« še dodajajo.
Dejstvo pa je, da grafitarjev seveda nikoli ne ujamejo pri delu.
Osveščanje, a brez trajnega učinka?
Poleg odstranjevanja grafitov občina izvaja tudi osveščevalne akcije.
Ena izmed njih je kampanja »Človek, čuvaj svoje mesto«, ki je opozarjala na pomen varovanja javnega prostora in spoštovanja skupnega bivalnega okolja.
Kljub tem naporom občani opozarjajo, da stanje ostaja nespremenjeno ali celo slabše.
Legalne površine za grafitiranje se v praksi pogosto ne uporabljajo, popisovanje zasebnih objektov pa ostaja brez posledic za storilce.
Strategija obstaja, a jo omejujejo zakonske pristojnosti
Odgovor Mestne občine Ljubljana razkriva, da obstaja določena strategija za obvladovanje grafitiranja – od legalnih površin, prek rednega odstranjevanja na javnih objektih, do ozaveščanja javnosti.
Vendar so pristojnosti občine omejene, predvsem pri zasebnih stavbah in pri preganjanju storilcev.
Občani zato pozivajo k bolj učinkovitemu sodelovanju občine, države in skupnosti, ki bi omogočilo sistemsko zaščito mestnega prostora pred vsakodnevnim vandalizmom.
