V Veliki sejni dvorani Mestne hiše v Ljubljani je javna predstavitev prvega obsežnega in mednarodno primerljivega poročila o brezdomstvu v Ljubljani. Kdo so brezdomci, kje spijo, imajo dohodke, so samski?
Poročilo so pripravile raziskovalke Maša Filipovič Hrast in Jera Sernel z Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Špela Razpotnik s Pedagoške fakultete ter Hana Košan iz društva Kralji ulice.
Gre za pomemben korak v razumevanju brezdomstva in stanovanjske izključenosti v slovenski prestolnici.
Evropski okvir, lokalni vpogled
Raziskava je bila izvedena v okviru projekta European Homelessness Counts, katerega cilj je bil omogočiti primerljivo zbiranje podatkov o brezdomstvu v različnih evropskih mestih.
V projektu je sodelovalo 15 mest iz desetih držav članic Evropske unije.
V Ljubljani so štetje izvedli oktobra 2024, koordinacijo pa je prevzela Fakulteta za družbene vede ob podpori Mestne občine Ljubljana.
Uporabljena je bila evropska klasifikacija ETHOS Light, ki omogoča razvrstitev brezdomstva po različnih oblikah in pogojih bivanja.
Kdo so brezdomni v Ljubljani?
Raziskava razkriva raznoliko skupino ljudi, ki so vključeni v različne oblike stanovanjske izključenosti.
Vključeni so tako tisti, ki spijo na prostem, v zavetiščih in nočitvenih domovih, kot tudi tisti, ki bivajo v neprimernih prostorih, kot so barake, zasilna bivališča ali zasedena stanovanja.
Med anketiranimi prevladujejo moški, vendar ni mogoče spregledati tudi prisotnosti žensk in drugih spolnih identitet, ki so pogosto še dodatno izpostavljene tveganju nasilja in socialne izključenosti.
Večina vprašanih ima slovensko državljanstvo, a med njimi je tudi znaten delež tujcev, predvsem iz držav zunaj Evropske unije.
Približno 40 odstotkov tujcev v raziskavi ima dovoljenje za stalno bivanje, četrtina pa začasno dovoljenje. Migranti so pogosto v težjem položaju, saj imajo omejen dostop do storitev, slabe bivalne pogoje in se srečujejo z dodatno diskriminacijo.
Dohodki: večina preživi z malo ali nič
Ena izmed ključnih ugotovitev je, da je finančna negotovost močno prisotna med brezdomnimi osebami.
Več kot polovica anketiranih prejema denarno socialno pomoč, kar kaže na močno odvisnost od sistemskih podpornih mehanizmov.
Zaskrbljujoče je, da kar vsak sedmi anketirani nima nobenega dohodka, kar pomeni popolno izključenost iz ekonomske varnosti.
Le redki – manj kot desetina – so v rednem delovnem razmerju, nekateri opravljajo priložnostna dela, pogosto neregistrirana in brez socialne varnosti.
Zdravstvene in socialne okoliščine
Brezdomstvo ni zgolj pomanjkanje strehe nad glavo – gre za stanje prepletajočih se socialnih, zdravstvenih in psiholoških stisk.
Skoraj tretjina anketiranih ima težave z duševnim zdravjem ali je bila v preteklosti hospitalizirana v psihiatrični ustanovi.
Poleg tega se približno vsak tretji sooča z odvisnostjo – bodisi od alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih substanc.
Raziskava je pokazala tudi močan vpliv življenjskih okoliščin iz preteklosti.
Mnogo posameznikov je imelo izkušnje z institucijami, kot so zapori, vzgojni zavodi ali psihiatrične bolnišnice.
Približno tretjina anketiranih je bila kdaj zaprta, enak delež jih ima izkušnjo hospitalizacije v psihiatrični ustanovi, medtem ko so nekateri otroštvo preživeli v rejništvu ali vzgojnih zavodih.
Ti vzorci potrjujejo močno povezavo med institucionalizacijo in tveganjem za brezdomstvo.
Zdravstvene težave brezdomnih oseb:
- 36,9 odstotka se sooča z odvisnostjo (alkohol, droge in tako dalje),
- 29,1 odstotka ima duševne ali psihiatrične težave,
- 24,6 odstotka trpi za kroničnimi telesnimi boleznimi,
- 26,5 odstotka jih nima izraženih zdravstvenih težav.
Izkušnje z institucijami:
- 36,5 odstotka oseb je bilo že hospitaliziranih v psihiatrični bolnišnici,
- 31,4 odstotka jih ima izkušnjo zapora,
- 13,1 odstotka je v otroštvu bivalo v institucionalnem varstvu.
Kje brezdomni živijo?
Brezdomni v Ljubljani prenočujejo na različnih lokacijah.
Najbolj izpostavljeni so tisti, ki spijo na prostem – na ulicah, v parkih, pod mostovi.
Drugi bivajo v zavetiščih, nočitvenih domovih ali v podpornih stanovanjih.
Obstajajo tudi posamezniki, ki prenočujejo v dnevnih centrih, ambulantah ali uporabijo storitve humanitarnih organizacij, kot so ljudske kuhinje ali programi razdeljevanja hrane.
Posebej ranljiva skupina so tisti, ki živijo v zasilnih objektih, barakah ali na zasedenih lokacijah brez osnovne infrastrukture.
Državljanski in rezidentski status:
- 78,5 odstotka brezdomnih oseb ima slovensko državljanstvo,
- 15,3 odstotka prihaja iz držav izven Evropske unije,
Med tujci ima 40,9 odstotka stalno in 24,7 odstotka začasno bivanje.
Zakaj je štetje pomembno?
To štetje brezdomnih oseb je izjemno pomembno, saj omogoča boljše načrtovanje in izvajanje ukrepov na področju socialne politike, stanovanjske podpore in preprečevanja revščine.
Doslej v Sloveniji ni bilo sistema za redno in primerljivo spremljanje obsega brezdomstva.
Z mednarodno usklajenimi metodami in sodelovanjem mest v Evropi projekt European Homelessness Counts ponuja pomembne temelje za sistematično spremljanje in zmanjševanje brezdomstva.
Izzivi in priporočila
Raziskovalke in raziskovalci poudarjajo, da brezdomstvo ni individualna krivda, temveč rezultat sistemskih izključitev in pomanjkanja dostopnih stanovanj, podpore in vključevanja ranljivih skupin.
Poročilo priporoča: povečanje dostopa do socialnih in podpornih stanovanj, več vlaganja v programe duševnega zdravja, vključevanje ljudi z izkušnjo brezdomstva v oblikovanje politik in vzpostavitev sistema rednega spremljanja stanja na terenu
Poročilo o brezdomstvu v Ljubljani ne prinaša le številk, temveč predvsem zgodbe – zgodbe ljudi, ki živijo na robu, pogosto nevidni, spregledani, a vseeno prisotni.
Gre za poziv k ukrepanju – ne le na ravni občin, temveč celotne družbe. Vsi si zaslužijo varen dom, dostojanstvo in možnost za novo priložnost.
