Zastopniki pacientovih pravic opozarjajo na vse večjo stisko družin: prostih mest pri pediatrih skoraj ni, otroci pa lahko sredi zdravljenja ostanejo tudi brez ortodonta.
Starši v Ljubljani vse težje najdejo pediatra za svoje otroke. Zaradi pomanjkanja prostih mest so lahko oteženi preventivni pregledi in pravočasno cepljenje, težave pa lahko vplivajo tudi na vključitev otroka v vrtec. Še ena velika stiska so otroci, ki sredi ortodontskega zdravljenja ostanejo brez specialista.
Pomanjkanje prostih kapacitet pri pediatrih in ortodontih postaja vse bolj pereč problem v Ljubljani in okoliških občinah. Ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj pravi, da se nanj obračajo številni zaskrbljeni starši, ki za svojega otroka ne morejo najti pediatra.
Zastopniki pacientovih pravic iz ljubljanske regije so zato na ministrstvo za zdravje in nekatere najbolj prizadete občine naslovili poziv k čimprejšnjemu reševanju težav.
Otrok pediatra potrebuje že v prvem mesecu
»Dnevno prejemam klice zaskrbljenih staršev novorojenčkov in mlajših otrok, ki svojega otroka ne morejo vpisati k izbranemu pediatru, saj prostih mest skorajda ni,« je pojasnil Sušelj.
Težava je po njegovih besedah posebej izrazita na območju Ljubljane, pa tudi v nekaterih okoliških občinah, kot sta Domžale in Grosuplje.
Pomembno je, da otrok pediatra obišče že zelo zgodaj.
Prvi obvezni preventivni pregled je organiziran pri enem mesecu starosti, medtem ko se redno obvezno cepljenje začne pri treh mesecih.
Če družina pediatra ne more dobiti, zato ne gre zgolj za vprašanje cepljenja. Brez dostopa do izbranega osebnega pediatra so oteženi tudi preventivni pregledi, spremljanje otrokovega razvoja in pravočasna zdravstvena obravnava.
Po koledarju cepljenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje dojenček prvi odmerek šestvalentnega cepiva prejme pri treh mesecih, drugega pri petih mesecih, tretjega pa med 11. in 18. mesecem. Posebna izjema so novorojenčki mater, ki so nosilke hepatitisa B, saj so proti tej bolezni cepljeni že ob rojstvu.
Starši imajo obveznosti, a do pediatra ne morejo
Prav tu nastaja paradoks, na katerega opozarja Sušelj. Starši imajo zakonske obveznosti glede preventivnih pregledov in cepljenja otrok, vendar jih brez dostopa do pediatra v praksi težko izpolnijo.
Sušelj je letos obravnaval tudi pet primerov otrok, ki brez pediatra niso imeli opravljenega obveznega cepljenja, povezanega z vstopom v vrtec.
»Preventivni pregledi in cepljenje so zakonska obveza staršev, ki pa je brez izbranega zdravnika ne morejo izpolniti,« opozarja.
Staršem, ki se znajdejo v podobni situaciji, svetuje, naj se pisno obrnejo na vodstvo zdravstvenega doma, po potrebi pa tudi na župana, da se otroku zagotovi potrebna zdravstvena obravnava.
Zaradi cepljenja lahko nastane tudi težava pri vstopu v vrtec
Problem za družine ni zgolj zdravstveni. Če otrok zaradi nedostopnosti pediatra ne opravi pravočasno obveznega cepljenja, lahko nastane tudi težava pri vključevanju v vrtec.
Za vključitev v javni vrtec je namreč pomembno izpolnjevanje pogoja glede precepljenosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Prav zato je položaj za starše še posebej težak: od njih se pričakuje, da bodo poskrbeli za zakonsko določene zdravstvene obveznosti otroka, hkrati pa lahko zaradi pomanjkanja pediatrov težko pridejo do zdravstvene obravnave, v okviru katere se cepljenje opravi.
Sušelj opozarja, da takšni primeri niso zgolj administrativna težava, saj lahko vplivajo tudi na vsakdanje življenje družine in vključevanje otroka v vrtec.
Pediater je lahko »najbližje« več deset kilometrov stran
Uredba, ki jo je pred odhodom sprejela vlada Roberta Goloba, določa, da morajo pediatri z najmanjšim številom opredeljenih pacientov v posamezni območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije sprejemati novorojenčke in dojenčke.
Ukrep je namenjen izboljšanju dostopa najmlajših do pediatra, vendar Sušelj opozarja na težavo velikih območnih enot.
»V ljubljanski območni enoti je lahko pediater z najmanj pacienti v Idriji, starši pa živijo na Škofljici,« je ponazoril.
Formalno je rešitev tako lahko zagotovljena, v praksi pa mora družina z dojenčkom zaradi pregleda potovati tudi več deset kilometrov.
Sušelj meni, da bi bilo zato bolj smiselno, da bi pravilo veljalo na ravni posamezne občine. Po njegovem mnenju bi ga bilo treba razširiti tudi na druge otroke, vsaj na predšolske.
Na ministrstvu za zdravje so bili s primeri seznanjeni. Kot so pojasnili, so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pozvali, naj izvajalce pediatrične dejavnosti z najnižjim številom opredeljenih oseb znotraj posamezne območne enote opozori na dosledno izvajanje veljavne določbe.
Na ministrstvu obenem iščejo sistemske in dolgoročne rešitve, s katerimi bi otrokom, predvsem novorojenčkom in dojenčkom, zagotovili nemoten dostop do izbranega pediatra.
Otrok lahko sredi zdravljenja ostane brez ortodonta
Težave pa se ne končajo pri pediatrih. Sušelj opozarja tudi na otroke, ki sredi ortodontskega zdravljenja ostanejo brez svojega ortodonta.
To je posebej problematično, ker zdravljenje praviloma traja dlje časa in zahteva številne obiske. Po Sušljevih besedah je problem trenutno najbolj pereč v Logatcu, Litiji in Ivančni Gorici.
»Mnogi otroci, ki sredi zdravljenja ostanejo brez ortodonta, nosijo zobne aparate, ki jih doma ni preprosto ali varno odstraniti,« opozarja.
Ker otroška čeljust v obdobju zdravljenja hitro raste, prekinitev terapije ni nujno zgolj zamik. Po njegovih besedah lahko pride tudi do zdravstvenih zapletov.
V zadnjih dveh mesecih je zaradi takšnih primerov vsak teden prejel približno pet do šest klicev.
Starši lahko otroka po veljavni zakonodaji odpeljejo na zdravljenje v tujino, vendar Sušelj meni, da to ni ustrezna dolgoročna rešitev. Zdravljenje zahteva številne obiske, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa stroške povrne šele po koncu zdravljenja. Družinam lahko dodatne težave povzroča tudi odsotnost starša z dela zaradi spremstva otroka.
»Gre za kršitev temeljnih pravic«
Zaradi težav pri dostopu do pediatrov in ortodontov so zastopniki pacientovih pravic iz ljubljanske regije obvestili ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in varuhinjo človekovih pravic.
Sušelj meni, da ne gre več zgolj za posamezne pritožbe, ampak za širši problem zagotavljanja temeljnih pravic pacientov.
»Tukaj gre za dejansko kršitev določil ustave, za kršitev zakona o pacientovih pravicah in za nezmožnost izvajanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zato smo obvestili tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in varuhinjo človekovih pravic,« je dejal.
Med pogostimi težavami, s katerimi se sicer srečuje, so še čakalne vrste, vprašanja glede režima gibanja med bolniško odsotnostjo, hitri odpusti iz bolnišnic, domnevno površna obravnava pri zdravniku ter težave na področju duševnega zdravja.
A pri pediatriji in ortodontiji je po njegovem mnenju težava še posebej očitna: ko otrok potrebuje zdravstveno obravnavo, pomanjkanje zdravnika ne sme pomeniti, da družina ostane brez rešitve.
Za ljubljanske družine tako ostaja ključno vprašanje, kako hitro bodo pristojni uspeli zagotoviti dovolj pediatričnih in ortodontskih kapacitet, da otroci zaradi pomanjkanja zdravnikov ne bodo ostajali brez potrebne zdravstvene obravnave.
