Brezplačna ambulanta in posvetovalnica v Ljubljani je namenjena vsem prebivalcem Mestne občine Ljubljana brez urejenega zdravstvenega zavarovanja – sem sodijo tudi brezdomci in tujci brez urejenega statusa. Danes je v Mestni hiši praznovala 20. obletnico delovanja.
Od začetka delovanja so v njej registrirali okoli tisoč oseb, v zadnjih nekaj letih pa pomoč v ambulanti povprečno poišče 90 novih uporabnikov in uporabnic na leto. Pomemben del ambulante predstavljajo prostovoljci, ki letno opravijo povprečno 1600 ur prostovoljskega dela.
V Ambulanti s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono storitve zagotavljajo Zdravstveni dom Ljubljana ter nevladni organizaciji Slovenska filantropija in Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana, Mestna občina Ljubljana pa zagotavlja finančna sredstva za njeno delovanje in zaposlitve v njej.
»Poskušam se spomniti, kaj sem rekel pred desetimi leti, ko smo v tej isti sobi praznovali deseto obletnico. Hvaležen sem vsem, ki razumejo, kaj pomeni zaprisega, da je ljudem potrebno pomagati, in pa vsem, ki delajo v tej ambulanti pro bono,« je s spominom na svoj pretekli govor praznovanje otvoril ljubljanski župan Zoran Janković.
»Prepričan sem bil, da čez deset let te ambulante ne bomo več potrebovali, saj sem mislil, da bo družba poskrbela za zdravje tistih, ki zdravje potrebujejo. V teh desetih letih se je spremenilo samo to, da je krog še širši,« je svoj govor nadaljeval župan.
Ljubljana potrebuje vsaj dva državna domova starejših, je zatrdil s svojem govoru.
Ambulanta naj bi delovala kratkoročno
Osnovni namen zdravstvene ambulante je bilo nudenje zdravstvene pomoči osebam brez zdravstvenega zavarovanja, torej zdravstveno skrb za ranljivo populacijo. Ambulanta naj boi delovala kratkoročno, morda samo nekaj mesecev.
»Kdo bi si takrat mislil, da bomo slavili 20 let delovanja ambulante, ki je postala že mala poliklinika?« je besedo prevzela upokojena zdravnica, vodja ambulante Vida Drame Orožim.
Ambulanto je 17. januarja 2002 začel voditi humanist in zdravnik, doktor Aleksander Doplihar, ki jo je vodil 18 let, vse do svojega 89 leta starosti.
»Leta 2019 jo je predal meni. Dobila sem veliko zapuščino in moram vam povedati, da se je ta zapuščina začela še razraščati,« je povedala Drame Orožim.
V 20 letnem delovanju ambulante se je namreč izkazalo, da je bila populacija obravnavanih bolnikov geografsko, narodno, jezikovno, versko, socialno in zdravstveno zelo pestra.
Stalni bolniki
»Raznolike kategorije bolnikov so se izrazile pri našem delu kot takojšnja refleksija družbeno političnih in gospodarskih sprememb v lokalnem in tudi globalnem okolju. Izvor teh sprememb so narekovale svetovne elite z namenom reorganizacije novodobne družbe in samo deloma tudi že znani vzroki iz preteklosti, kot so revščina, lakota, vojna, nasilje, naravne katastrofe in tako dalje.«
Med stalne bolnike sodijo brezdomci, Romi, narkomani, alkoholiki in bivši zaporniki, ki so prestali zaporno kazen in so ostali brez zavarovanja, dokler niso našli nove službe.
»Sledili so priseljenci iz bivših jugoslovanskih republik, nato je Slovenija sama sproducirala žalostno ampak resnično skupino izbrisanih, ki so ostali brez vsega, brez državljanstva in zdravstvenega zavarovanja,« se spominja Drame Orožim.
Nove kategorije bolnikov
Leta 2008 so na njihova vrata potrkali še propadli podjetniki in obrtniki, ki so tako rekoč čez noč bankrotirali zaradi svetovne gospodarske krize. Nato je leta 2014 sledil val beguncev in migrantov iz azijskih in afriških področij, pridružili so se jim še tuji turisti in študenti, ki pri nas študirajo.
»Zaradi državljanske vojne je leta 2020 pljusknil k nam val Venezuelcev. Leta 2022 smo obravnavali vse več ukrajinskih beguncev zaradi vojnih razmer.«
Omenila je tudi zadnja leta pandemije virusa Covid 19, ko so se pri njih oglašali ljudje z urejenim zdravstvenim zavarovanjem, ki bodisi niso imeli zdravnika, bodisi ga niso mogli zaradi spremenjenih komunikacijskih načinov doseči, ali pa je njihov zdravnik odšel v pokoj in niso imeli nadomestnega.
Dobro in solidarno obstajata
»Ljudje, ki se zatekajo po pomoč v ljubljansko pro bono ambulanto, pa seveda tudi v druge pro bono ambulante v Sloveniji, kažejo na ranljivost, ogroženost posameznika glede pravic do zdravja in zdravljenja, in to v svetu, ki mu pravimo svet enakih priložnosti,« pa je v svojem govoru povedala Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske Filantropije in pobudnica ustanovitve ambulante.
Po njenih besedah vse to še bolj očitno kaže na družbene disfunkcije, kjer ustanove, kot so Varnostni svet, Združeni narodi in bruseljske institucije, ne morejo preprečiti dogajanja, ki večajo število revnih ter večajo bogastvo bogatih.
Pro bono ambulante pa sodijo med dokaze, da dobro in solidarnost obstajata. Podpirajo jo osebe brez materialne ali statusne koristi zase, s tem pa sporočajo vsem ljudem po državi, da na tem svetu še obstajajo skrb za drugega, človečnost in solidarnost.
»Takšno sporočilo nam vsem pomaga živeti ob mnogih neugodnih, zastrašujočih sporočilih in izkušnjah, ohranja ali oživlja upanje in vero v ljudski rod in prihodnost,« je pozitivno plat izrazila Mikuž Kos.
Starejše novice
