Foto: Žan Osim
Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Čet, 15.9.2022 07:00
Mariborska blogerka je mama dvema deklicama, Oliviji in Viktoriji. Po rojstvu druge so se pokazale težave z nogami, zaradi katerih je morala dojenčica nositi gipse, ki so pritegnili veliko začudenih pogledov. Viktorija je gipse nato zamenjala za opornice.

Maša Črešnik je influencerka in blogerka iz Maribora. »Sem komunikativna punca, kar iščem nova poznanstva, sem odprta za nove, kreativne ideje,« sebe opiše zgovorna Mariborčanka: »Drugače pa sem trenutno predvsem mama.«

Da je pestro v njihovi hiši skrbita dve deklici. Olivija bo kmalu stara tri leta, Viktorija se je družini pridružila konec junija.  

Z nasmejano Mašo smo se dobili v mestnem parku, kjer smo poklepetali o starševstvu, materinstvu in o težavah, s katerimi se sooča njena najmlajša hči Viktorija.

Foto: Žan Osim

Influencer, beseda, ki ima še vedno negativen prizvok

Maša se ukvarja z marketingom preko družbenih omrežij, najbolj preko Instagrama in TikToka. Instagram marketing je trenutno glavni vir njenega zaslužka. Kot pravi, se izraza influencer še vedno drži negativen prizvok, nekateri na to gledajo zaničevalno. 

Predvsem se to opazi v komentarjih na Facebooku, ki ga uporabljajo nekoliko starejši ljudje kot ostala družbena omrežja. 

Številni imajo še vedno napačne predstave o tem, kaj influencerji delajo: »Se mi zdi, da se je prijelo prepričanje glede influencerjev, da nič ne delamo, da narediš sliko in ti denar prileti v denarnico. Ampak ni to to.« 

Kot pravi, ljudje ne vidijo cele slike: »Vsaj jaz vem, koliko truda vložim za eno objavo, koliko časa mi gre, če želim narediti nekaj kreativnega in da je izdelek na koncu res kot je treba.«

Pri drugem otroku je vse lažje

Kot je mogoče opaziti iz njenih objav, se v vlogi matere odlično znajde. Maša pojasnjuje, da prvič ni bilo tako: »Se mi zdi, da tisti preklop iz nič otrok na prvega otroka. je težji, ker dobiš res sto odstotno odgovornost za nekega človeka, ker prej nisi imel pojma, kako bo vse skupaj.«

»Drugič pa je lažje, ker že veš, kaj pričakovati, kako potekajo dnevi,« razlaga. 

Tudi poroda jo je bilo v prvo strah, pri drugem ta strah več ni bil prisoten. Prvič je bilo zelo neprijetno, ker ni vedela, kaj pričakovati: »Ko si mlad, ne veš, za kaj se gre, nekateri te zelo strašijo.«

Kot pravi, je prvič rodila po roku in potem na Instagramu dobivala komentarje 'Ja, pa si šla teden čez rok, to je lahko nevarno, lahko se plodu nekaj zgodi'. »In s takimi komentarji se mi zdi, da samo še potencirajo strah, vlivajo bencin na ogenj,« dodaja. 

Drugič se je veliko pripravljala tudi preko šol za starševstvo in preko Nastje, znane pod imenom Moja Babica: »Dala mi je odskočno desko, kako se spoprijeti z bolečino, zakaj bolečina je in mi je bilo v drugo lažje.« 

Foto: Žan Osim

Po rojstvu Viktorije so se pokazale težave z nogami

Maša razlaga, da sta oba poroda minila zelo hitro. Po rojstvu Viktorije so se pri dojenčici pokazale težave z nogami. Kot pravi, najprej niso delali panike, ker se noge lahko zaležijo, ker nimajo prostora. 

Drugi dan je pediater Maši svetoval, da bi bilo dobro, če dajo Viktorijo pregledati ortopedu: »Ga pa ni bilo pri nas, ker so bili dopusti, tako da smo morali v Ljubljano. In so ugotovili, da je ekvinovarus na eni nogici, druga nogica je bila pa samo zaležana.« 

Za kaj sploh gre? Maša pojasnjuje, da je ekvinovarus prirojena bolezen, pri kateri se pokaže, da gibljivost gležnja ni takšna, kot bi morala biti. V večini primerov je prisotna tudi skrajšana tetiva, zaradi česar je potrebna operacija. 

»Pri nas se je na srečo izšlo, da ni tako 'fejst', ko je kazalo na začetku. Se je popravilo že z gipsi, zdaj z opornicami nadaljujemo,« dodaja. 

Viktorija je štiri tedne po rojstvu dobila gipse: »Po pravilih naj bi dobili pet gipsov za po en teden, mi smo končali že pri četrtem, ker se je tako lepo popravljalo. Kasneje je dobila opornico, ki jo otroci običajno nosijo do petega leta.  

Viktorija mora zdaj na začetku opornico nositi čez cel dan, tako podnevi kot ponoči: »Pri pol leta nekje lahko da čez dan dol in ima samo za počitek in za čez noč. Pri enem letu pa samo za ponoči.«

Na srečo se pri Viktoriji stanje hitro izboljšuje: »Tudi doktor je rekel, da je ena izmed redkih, ki ima blago obliko ekvinovarusa.«

Novico sprejela umirjeno, brez nepotrebne panike

Novico o težavah je Maša sprejela umirjeno, rekla si je 'Nimam kaj za narediti, tudi če se sekiram, je brezveze'.

»Sem res taki 'živčko' drugače in se mi zdi, da sem 'ful' v redu to sprejela,« dodaja in nadaljuje:

»Ko so mi povedali, nisem niti razmišljala, da bi se spraševala 'Joj pa zakaj mi? Pa zakaj to?'. Tako kot je, je. Ne moreš nič spremeniti. Boljše, da se prej prilagodiš temu, da sprejmeš in bolj umirjeno spelješ to situacijo tako, kot je treba. Tudi otrok čuti. Če si živčen, je tudi otrok živčen.«

»Je pa res, da potem se malo zamisliš in začneš odpirati spletne strani in bereš, kaj bi to lahko bilo v ozadju in potem pa te malo 'stisne',« razlaga Maša. A spletne strani je nato raje zaprla. 

Foto: Žan Osim

Viktorija vse to pridno sprejema

Kako je gipse sprejela Viktorija? 

»Se mi zdi, da ko so tako majhni, sploh ne vedo, zakaj se gre,« pravi Maša: »Ona je štiri tedne po rojstvu takoj dobila gipse, tako da v bistvu sploh ni vedela, kako je biti brez. Se mi zdi, da je vzela to kot normalno.«

»Je pa res, da je bilo poletje zelo vroče in smo se izogibali sprehodov po vročini, ker ni bilo prijetno,« pripomni naša sogovornica. 

Predvsem gipsi pritegnili veliko začudenih pogledov

Maša razlaga, da sta gipsa na obeh nogah požela veliko radovednih pogledov: »Najprej je bilo vprašanje 'Kaj se je zgodilo?' in smo morali vsem razlagati.« 

Veliko ljudi za ekvinovarus se ni slišalo, tudi Maša ni, dokler ni rodila deklice s to boleznijo. A dodaja, da je iz pogovorov z drugimi mamami ugotovila, da to sploh ni tako redko: »Ko se malo pogovarjaš, vidiš, da ni tako redko, kot se ti je zdelo, da je.«

Maša meni, da se o tem premalo govori: »Res je, da mogoče dokler ne prideš v tako situacijo, se niti ne pozanimaš. Ampak se mi zdi, da nam je malo informacij bilo podanih.«

Pojasnjuje, da je pri nekaterih ekvinovarus dedna bolezen, se prenaša iz roda v rod. »Če imaš enega otroka z ekvinovarosom, je velika verjetnost, da ga bo imel tudi naslednji,« dodaja. 

Prebrodila tudi tri splave

Pa Maša in Jan še razmišljata o povečanju družine? »Sva rekla, da mogoče še bo en. To je zdaj en velik mogoče,« v smehu pove Maša. Zadovoljna bosta tudi, če bo ostalo pri dveh. 

Dodaja, da sta imela nekaj težav že po rojstvu Olivije, saj je imela tri splave. »In sva rekla, da tudi, če bo samo ena bo v redu.«

Maša si za svoji deklici želi predvsem, da se bosta znali postaviti sami zase: »Spoštljivo, da vesta, kje so meje, ampak da se znata postaviti za sebe.«

Se tudi njuna mama kaj nauči od Olivije in Viktorije? »Ogromno,« odgovarja Maša: »Sem drugače zelo živčen človek, ampak sta me naučili, kako počasi in s potrpljenjem pristopiti k situaciji.«

Foto: Žan Osim

Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Starejše novice