Leto 2024 je bilo po številu evidentiranih kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, najmirnejše v zadnjem desetletju. Nato se je krivulja obrnila.
Policija je lani obravnavala skoraj tretjino več tovrstnih kaznivih dejanj, posebej močno pa je poskočilo omogočanje uživanja prepovedanih drog. A desetletna statistika pokaže, da zgodba ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled.
Kaj se torej dogaja s kriminaliteto, povezano s prepovedanimi drogami, na območju Policijske uprave Ljubljana?
Pregledali smo desetletje policijske statistike in ugotovili, da število primerov močno niha. Leto 2025 pa je vendarle prineslo opazen preobrat.
Po izrazitem padcu leta 2024 se je število evidentiranih kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, lani ponovno povečalo. In to precej.
Skoraj tretjina več kaznivih dejanj
Leta 2024 je Policijska uprava Ljubljana evidentirala 308 kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog. Leta 2025 jih je bilo 403.
To pomeni 95 dodatnih primerov oziroma približno 31-odstotno rast v enem letu.
Toda pod skupno številko se skrivata dve različni vrsti kaznivih dejanj.
Največ je primerov neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Teh je bilo leta 2024 259, lani pa 319 – približno 23 odstotkov več.
Še izrazitejši skok se je zgodil pri omogočanju uživanja oziroma uporabe prepovedanih drog. Leta 2024 je policija evidentirala 49 takšnih kaznivih dejanj, leta 2025 pa 84.
To je približno 71 odstotkov več v samo enem letu.
Prav ta kategorija je torej eden najizrazitejših premikov v lanski statistiki.
Je to dokaz, da je v mestu več drog?
Na tej točki je potrebna pomembna razlika. Več evidentiranih kaznivih dejanj ne pomeni avtomatično, da je bilo med prebivalci za 31 odstotkov več drog ali da se je njihova uporaba povečala za toliko.
Policijska statistika meri predvsem primere, ki jih je policija zaznala in evidentirala.
Na številko zato vpliva tudi delo policije.
In prav leta 2025 je bila policija na tem področju zelo aktivna. Policijska uprava Ljubljana v letnem poročilu sama navaja, da je bilo veliko aktivnosti namenjenih zaznavanju in preiskovanju kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami.
Policisti so med drugim izvedli 12 poostrenih nadzorov, katerih cilj je bil odkrivanje, zaznavanje in preprečevanje zlorabe prepovedanih drog.
Policija v poročilu tudi sama povzema rezultat leta 2025: kaznivih dejanj na področju drog je bilo več, prekrškov pa manj.
Zato številke ni mogoče brati zgolj kot merilo razširjenosti drog. Del povečanja je lahko povezan tudi z intenzivnostjo policijskega dela.
Pred desetimi leti skoraj enako kot danes
Še bolj zanimiv je pogled deset let nazaj. Leta 2016 je Policijska uprava Ljubljana evidentirala 395 kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo prepovedanih drog. Leta 2025 jih je bilo 403.
Razlika med začetkom in koncem desetletja je torej presenetljivo majhna - samo osem kaznivih dejanj. Vmes pa je krivulja močno nihala.
Največ jih je bilo leta 2017, ko je policija evidentirala 545 primerov. Visoka je bila številka tudi leta 2022, ko jih je bilo 486.
Najmanj jih je bilo prav pred lanskim povečanjem - leta 2024, ko jih je bilo 308.
Lanskih 403 primerov je torej občuten skok glede na leto prej, ni pa desetletni rekord.
To je pomembna razlika: podatki ne kažejo desetletnega neprekinjenega vzpona kriminalitete, povezane z drogami. Kažejo leto z izrazitim medletnim povečanjem po predhodnem padcu.
Leta 2024 dno desetletja, nato obrat
Če desetletje razdelimo na krajša obdobja, je premik še bolj očiten. Leta 2022 je bilo 486 kaznivih dejanj, leta 2023 390, leta 2024 pa samo 308.
V dveh letih se je torej njihovo število zmanjšalo za več kot tretjino.
Nato je prišlo leto 2025 in številka je ponovno poskočila na 403.
Z drugimi besedami: leta 2024 je bilo najmanj primerov v desetletju, samo leto pozneje pa skoraj tretjina več.
Tu slika precej drugačna
Še posebej izstopa omogočanje uživanja prepovedanih drog. Leta 2021 je policija evidentirala 36 takšnih kaznivih dejanj, leta 2022 49, leta 2023 45 in leta 2024 ponovno 49.
Številke so se torej več let gibale približno med 36 in 49 primeri.
Nato jih je bilo leta 2025 kar 84.
Zato pri tej kategoriji ne govorimo zgolj o običajnem nekajodstotnem nihanju, temveč o precej izrazitem odmiku od zadnjih let.
Manj prekrškov, vendar več resnejših primerov
Največji obrat v policijski statistiki se pokaže pri primerjavi kaznivih dejanj in prekrškov. Medtem ko se je število kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, povečalo za 31 odstotkov, je bilo prekrškov občutno manj.
Policija je leta 2024 evidentirala 1983 kršitev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, leto pozneje pa 1582. V enem letu je torej zabeležila 401 prekršek manj, kar pomeni približno 20-odstotni padec.
Pri kaznivih dejanjih je bila smer nasprotna: njihovo število se je povečalo s 308 na 403 oziroma za 95 primerov.
Podatki tako kažejo, da se je spremenila predvsem struktura policijsko obravnavanih primerov. Manj je bilo ravnanj, obravnavanih kot prekrški, več pa primerov, ki so dosegli prag kaznivega dejanja. Poenostavljeno: policija je evidentirala manj lažjih, vendar več resnejših kršitev, povezanih z drogami.
To še ne pomeni nujno, da je manj ljudi uporabljalo prepovedane droge, medtem ko se je preprodaja povečala. Na statistiko vplivajo tudi intenzivnost policijskega nadzora, usmerjenost preiskav in pravna opredelitev posameznih primerov.
Številk zato ne smemo seštevati ali jih razumeti kot neposreden prikaz razširjenosti uporabe drog. Kažejo pa jasen premik: med evidentiranimi primeri je bilo leta 2025 več takih, ki jih je policija obravnavala kot kazniva dejanja.
Policija opozarja tudi na vpliv nadzorov
Pri interpretaciji policijskih podatkov je zanimivo še nekaj.
PU Ljubljana je že ob preteklih razpravah o problematiki drog v mestu pojasnjevala, da na varnostno bolj obremenjenih območjih izvaja usmerjene in poostrene nadzore, tudi s civilnimi patruljami.
Ob večji prisotnosti policistov je lahko posledica tudi več odkritih prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih z drogami.
To pomeni, da višja policijska statistika na določenem območju ali v določenem obdobju sama po sebi ne dokazuje enakega povečanja dejanske uporabe oziroma ponudbe drog.
Kaj torej dejansko kaže deset let podatkov?
Predvsem tri stvari. Kriminaliteta, povezana s prepovedanimi drogami, na območju Policijske uprave Ljubljana v zadnjem desetletju ni enakomerno naraščala. Številke so močno nihale in leto 2025 ni bilo rekordno.
Je pa bilo leto 2025 očiten obrat glede na leto prej: število kaznivih dejanj je poskočilo za približno tretjino, posebej izrazito pri omogočanju uživanja prepovedanih drog.
Hkrati je policija evidentirala približno petino manj prekrškov.
Zato bi bilo preveč poenostavljeno skleniti, da je v Ljubljani preprosto »več drog«.
Bolj natančna ugotovitev policijske statistike je drugačna: po letu z najmanj evidentiranimi kaznivimi dejanji v desetletju je policija leta 2025 ponovno zaznala občuten porast težjih, kazenskopravno obravnavanih primerov, povezanih s prepovedanimi drogami.
Ob tem je bila policija na tem področju tudi aktivnejša in je izvajala poostrene nadzore.
