Rebeka Sivka
Čet, 14.10.2021 16:01
V centru Ljubljane je danes potekal dogodek, katerega cilj je bilo ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave in ukrepanja v primeru srčnega zastoja.

Na Stritarjevi ulici je danes potekal dogodek Simulacijskega centra Zdravstvenega doma Ljubljana v sodelovanju s svetovno znano akrobatsko skupino Dunking Devils, katerega cilj je bilo ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave in ukrepanja v primeru srčnega zastoja ter širjenje znanja temeljnih postopkov oživljanja. 

O tematiki je spregovoril tudi Uroš Zafošnik, vodja Simulacijskega centra Ljubljana. 

Ključnega pomena je znanje

Statistika, kar se tiče nudenja prve pomoči oziroma temeljnih postopkov oživljanja, v tem trenutku ni najboljša, je poudaril Zafošnik. 

»Ko pride do situacije, v kateri nekdo ne kaže znakov življenja, je izredno pomembno, da znamo pristopiti in da vemo, kje je defibrilator. Moramo vedeti tudi, do kakšne globine izvajati te stiske,« opozarja Zafošnik. 

V Zdravstvenem domu Ljubljana že osmo leto izvajajo izobraževanje na področju temeljnih postopkov oživljanja. Znanje o prvi pomoči želijo prenašati tudi na učence in dijake.

»Ker očividci še vedno v ne dovolj veliki meri pristopijo k nekomu, ki ne kaže znakov življenja, je preživetje približno osemodstotno. Izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ni umetnost, temveč je enostavno. In nekomu lahko reši življenje,« je prepričan Zafošnik.  

Pomagajo tudi Dunking Devils 

»Naš moto je Stisni me močno. Vse, kar moramo narediti, je priti do nekoga in začeti izvajati kakovostne stise – 5 do 6 centimetrov globoko, 100 do 120 na minuto. In to rešuje življenje. Letos imamo tudi prvič ambasadorja našega projekta Stisni me močno – to je ekipa mladih športnikov Dunking Devils,« je navdušen Zafošnik. 

K projektu so jih povabili, ker jih je navdušila njihova zgodba. Dunking Devils se zavedajo, da se lahko nezgode zgodijo pod košem, na trampolinu in ko preskakujejo vlak. Takrat morajo pravilno odreagirati, v nasprotnem primeru se lahko njihova dobra zgodba zruši v manj kot minuti

Skandinavske države so boljše  

»V skandinavskih državah pomaga skoraj vsak, ker so defibrilatorji nameščeni v večini javnih stavbTam nekdo ne more biti zaposlen v javnem sektorju, če nima opravljenega tečaja temeljnih postopkov oživljanja. Bolj kot se pomikamo proti Balkanu, slabša je statistika,« poudari Zafošnik. 

Kadar Slovenci človeku v stiski ne pomagamo, je to po besedah Zafošnika predvsem zaradi strahu.

»Glavni razlog, da ljudje ne pomagajo, je še vedno neznanje in z njim povezan strah. Največja napaka je, da človeku v stiski ne pomagamo. Pristopi in pokliči 112,« sklene Zafošnik. 

Starejše novice