Špela Vehar je za svoj dom izbrala tujo državo. Njena izbira je za mnoge zanimiva in eksotična, saj se je preselila v Tanzanijo.
Kasneje je tam našla tudi svojega partnerja, s katerim živita preprosto življenje. Trenutno živita v majhni sobici, za katero plačujeta 25 evrov na mesec.
Ljubezen na prvi pogled
Pravi, da se ne smatra za popotnico. Njena želja po potovanju pa je postala močna po enomesečni bolezni decembra lani. Karte za Zanzibar je rezervirala tik pred zdajci, tam pa je februarja ostala tri tedne.
»Ko sem prišla v Afriko, sem čutila drugo energijo. Enostavno sem se začutila tukaj – kot da bi prišla nazaj domov, vse mi je bilo všeč, energija, ljudje, dogajanje na ulici. Tukaj sem začutila življenje,« pripoveduje Veharjeva.
Vedela je, da se bo nekega dne vrnila v Afriko. Deželo je želela bolj podrobno raziskati in morda tam tudi živeti.
Na Zanzibar se je preselila junija, sprva je živela v poceni turističnih nastanitvah, kasneje pa se je s fantom preselila v navadno afriško hišo, kjer je obkrožena z domačini. Ker dela kot prehranska svetovalka, lahko svoje delo opravlja prek računalnika.
Smetnjakov skorajda ni, povsod pa so krave
Slovenka pa je v Afriki doživela tudi nekaj kulturnih šokov.
Najprej jo je šokirala količina smeti, saj so povsod. Nimajo urejenega sistema za komunalo, tudi turisti mečejo smeti, ampak predvsem, ker ne vedo, kam morajo dati smeti. Smetnjakov skorajda ni.
Imela pa je tudi nekaj zabavnih prigod.
»Sredi noči sem se skoraj zaletela v kravo. Krave hodijo povsod, po plaži, po vasi. Afrika je res drugačna, zelo preprosta. Tudi, ko vidiš ceste, si misliš, kam si zdaj prišel, saj so na njih ogromni kamni. Vse skupaj je delovalo kot kaos, čeprav mi je bil ta kaos všeč,« priznava.
Afričani so do turistov strpnejši
»Na Zanzibarju se definitivno prilagajajo turistom,« poudari Slovenka. Temnopolti po vasi ne smejo hoditi v kratkih hlačah, kratkih krilih. Nositi morajo dolge oziroma daljše rokave in imeti zakrite noge, ker je to muslimanski običaj.
»Prilaganje tujcem se mi zdi najbolj opazno pri oblačilih. Če bom nosila kratke hlače in majice mi nihče ne bo nič rekel, ker sem belka. Ko gre turist čez vas, mu ne bodo nič rekli, tudi če ima kratke hlače. Mogoče si bodo mislili svoje, ne bodo mu pa nič rekli, ker od njih živijo,« je prepričana Veharjeva.
Glede na to, ali si domačin ali tujec, se razlikujejo tudi cene.
»Če gre moj fant v trgovino kupit milo in šampon, ju bo dobil ceneje kot jaz. Meni zaračunajo višjo ceno. Zato sva se zmenila, da bo on hodil po nakupih,« pripomni Slovenka.
Razlike med Slovenijo in Afriko
Med Afriko in Evropo je veliko razlik, Veharjeva pa je omenila dve, ki ju je opazila takoj. Prva je afriški odnos do glasbe.
»Mi smo nekako 'trdi' v bokih, medtem ko se oni zvijajo kot kače in to ne samo ženske, tudi moški. Mehki, pretočni gibi, kot da čutijo glasbo v sebi. Zdi se mi, da bolj, kot si iz 'hladne' države, bolj si hladen. Oni so iz 'vroče' države in so celi vroči,« opisuje.
Druga velika razlika je njihovo dojemanje časa. »Če se z nekom zmeniš ob 11. uri, ne bodi presenečen če pride ob 13. uri. Potem pa se bo on čudil, zakaj se ti jeziš,« se nasmeji Slovenka.
Dotakne pa se tudi poveličevanja individualizma v Sloveniji.
»Pri nas prevladuje individualizem, moraš biti sam v stanovanju, nočemo biti v skupnosti. S časom pa to postane težje, ker ko imaš otroka, ga mora nekdo paziti. Tukaj ljudje živijo v skupnostih. Tukaj enega otroka čuva več mam. Nekateri otroci kar hodijo k nam v hišo in nam trkajo na vrata. Tega pri nas ni, vsak se zapre v svojo hišo,« je do zahodnega načina življenja kritična Veharjeva.
»Zaradi tega se pogosto počutimo osamljene in potrte. Tukaj se je težko počutiti osamljeno, sploh če si temnopolt, ker je vedno nekdo tam zate. Že pri partnerju vidim, da če ima višek denarja, ga bo vedno dal nekomu, ki je lačen, mu bo plačal obrok. Ta ideja o skupnosti se mi zdi vrhunska,« nadaljuje Slovenka.
Afričanke so samozavestne
Veharjeva pa pri Afričanih opazi tudi drugačen pogled na telo.
»Ženske tukaj samozavestno hodijo, ne skrbi jih vsak pridobljen gram. Pri nas se ženske, ki imajo pet, deset, dvajset kilogramov preveč, tudi držijo tako, kot da se ne počutijo dobro v svojem telesu, ne hodijo pokončno, ne oblačijo se privlačno.
Po drugi strani imajo tukaj obilne ženske drugačen odnos do sebe. Tudi če so bolj obilne, nosijo kratka krila, oprijete stvari, hodijo pokončno in imajo fit moške okoli sebe. Moški pa so čisto nori nanje,« razlaga Veharjeva.
Obilne ženske so cenjene tudi zato, ker suhost pomeni, da si hrane morda ne moreš privoščiti. Obilna postava torej pomeni bogastvo, obilje.
Mnoge starejše Evropejke iščejo mlade Afričane
Nekateri ljudje v Afriki so zelo revni, zato številni moški iščejo bele ženske, da bi jim olajšale življenje.
»Izkoriščanje je obojestransko. Veliko je starejših žensk, ki pridejo z denarjem in namenom, da poiščejo mlade temnopolte fante, s katerimi imajo spolne odnose.
Iščejo nekaj, česar od evropskih moških ne morejo dobiti. Ali pa po evropskih standardih niso ravno lepotice in tukaj lahko dobijo precej postavnega fanta, ki ga v Evropi ne bi mogle. One za njih poskrbijo, jim kupijo oblačila, plačajo kosilo, nekatere jim kupijo celo avto, on pa zanje poskrbi na drug način,« brez dlake na jeziku opisuje Slovenka.
Seveda pa nekatere belke in belci v Afriki najdejo tudi ljubezen, izpostavlja Veharjeva.
Pogreša kolesarjenje in lazanjo
Priznava, da pogreša svojo družino in najboljše prijatelje. Pogreša določene jedi, ki jih je pripravljala v Sloveniji, na primer lazanjo, ki je sedaj ne more pripraviti, saj nima pečice. Obožuje tofu, ki ga v Tanzaniji težko dobiš.
Pogreša pa tudi kolesarjenje. Ceste so v Tanzaniji bolj divje, zato kolesarjenje ni tako enostavno kot v Sloveniji, primerjavo sklene Slovenka.
Starejše novice
