Ljubljano so obiskali kurenti. Otepali so se zime, ne pa tudi zvedavih ljudi.
Idilo mestnega vrveža v središču Ljubljane je nekaj po 14. uri skalilo zvonenje, kakršno pritiče drugačni idili – tisti, ki vlada na gorskih pašnikih.
A bilo je to neumorno zvonenje velikega števila zvoncev.
Prešernov trg je padel. Zavzeli so ga kurenti. Ti so rajali po njegovih granitnih kockah in nič kaj Prešerna boječe pozirali ob njegovem kipu.
Da je dogajanje pritegnilo množico ljudi, ki se je med seboj pomenkovala v domala vseh svetovnih jezikih, kolikor jih pač niso preglasili zvonci, verjetno ni treba posebej poudarjati.
A na koncu so se le pokorili klicu, ki jih žene, ki je njihov namen, in se raztepli na vse vetrove odganjat zimo.
