Kje bi najprej zavihali rokave? Županski kandidati o najbolj zanemarjenih delih Ljubljane

Uradna volilna kampanja, ki se je začela 15. oktobra, je v polnem teku. V 212 občinah bodo 15. novembra volivci odločali, kdo bo v prihodnjih štirih letih krojil občinsko politiko.

Med 12 mestnimi občinami je največ zanimanja za županski stolček v Ljubljani, ki si ga želi voditi 15 kandidatov.

Zoran Janković kandidira za sedmi mandat, sam pravi, da zadnji. Aktualnega župana bo izzvalo kar 14 protikandidatov. Med resnejšimi tekmeci bodo zagotovo nekdanji predsednik vlade Anton Rop (Ljubljana smo vsi), nekdanja ministra Luka Mesec (Levica) in Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) ter mestni svetniki Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Mojca Sojar (NSi in Fokus) in Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije).

V boj za županski stolček se podajajo tudi Matjaž Tomlje (Resnica), Apolonija Simon (Vesna – zelena stranka), Marko Koprivc (SD), Aleksandar Repić, Izidor Predan (Krščansko-socialna unija), Gregor Novak (Prerod), Kajetan Bajt (Zeleni Slovenije) in Aleš Vrhovec (SDS)

V uredništvu Ljubljanainfo smo vsem ljubljanskim kandidatom poslali ista vprašanja in jim tako dali možnost, da bralcem podrobneje predstavijo svoja stališča in prizadevanja.

V nadaljevanju objavljamo njihove odgovore na vprašanje, ki se glasi: Kateri del Ljubljane je po vašem mnenju najbolj zanemarjen? Kaj konkretno bi tam uredili najprej in v kolikšnem času?

Odgovore županskih kandidatov objavljamo v nadaljevanju tega prispevka. Na naša vprašanja se je odzvalo pet kandidatov.

Pri vrstnem redu odgovorov smo upoštevali razpored kandidatov na glasovnicah za lokalne volitve.

Aleš Primc (Glas za otroke in družine):

»Janković je najbolj zanemarjal ljubljanske stanovanjske soseske zunaj strogega centra. To bomo popravili in glavnino sredstev usmerili v urejanje infrastrukture v stanovanjskih soseskah, ki je v mnogih ista kot je bila pred 30 ali 40 leti oz. še slabše, ker se ni vzdrževala. Posebno pozornost bomo namenili odpravljanju arhitektonskih ovir v stanovanjskih soseskah, da bodo prijazne bolnikom, invalidom in osebam s posebnimi potrebami.

Vzpostavili bomo stalen dialog s prebivalci sosesk občina bo v službi občank in občanov kot mora biti.

Ljubljana nujno potrebuje mestni metro! Trenutna mestna oblast nima nobene prave vizije za reševanje prometnega kolapsa, ampak voznike zgolj kaznuje s parkirnim terorjem. Moj ključni prometni projekt je vzpostavitev mestnega metroja z izkoristkom obstoječe infrastrukture:

• Uporaba obstoječih tirov: Za potrebe hitrega mestnega metroja bomo preuredili in posodobili obstoječe železniške tire, ki že sedaj tečejo čez Ljubljano in sekajo mesto v vseh smereh.
• Železniška obvoznica za tovorni promet: Ves tranzitni in težki tovorni železniški promet bomo z novimi dogovori in državnimi investicijami preusmerili na novo železniško obvoznico mimo Ljubljane.
• Učinek na promet: S tem bomo ceste in soseske v hipu razbremenili neskončnega čakanja pred železniškimi zapornicami, javni potniški promet pa bo končno postal moderen, točen, hiter in privlačen za ljudi.«

Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića):

»Težko bi rekel, da je kakšen del Ljubljane toliko zanemarjen, da bi bilo potrebno nujno ukrepanje, saj smo ves čas izvajali projekte v vseh 17 četrtnih skupnostih, pri čemer so svoje pobude podajali prebivalci prek predstavnikov četrtnih skupnosti. Je pa mesto živ organizem, ki se spreminja, kar pomeni, da se vedno najde nekaj, kaj je potrebno urediti. Moramo se zavedati, da obstajajo še zasebna zemljišča, na katera ne moremo posegati in zato nanje nimamo vpliva.«

Anton Rop (Ljubljana smo vsi):

»Najbolj zapostavljena so po mojem mnenju oddaljena naselja in četrtne skupnosti, ki nimajo niti ustreznih povezav z javnim potniškim prometom. Ljubljana se ne konča na obvoznici. Ljudje v oddaljenih naseljih plačujejo enake občinske dajatve, nimajo pa enake dostopnosti javnih storitev, prometnih povezav in infrastrukture.

To dobro razumem tudi iz lastne izkušnje, saj živim v Gameljnah. Če prebivalec za vsakodnevne opravke nujno potrebuje avtomobil, ker javni prevoz ni dovolj pogost ali pa ga sploh ni, potem ne moremo govoriti o enakomernem razvoju mesta.

Zato bi že v prvem letu mandata prednostno izboljšal avtobusne povezave oddaljenih naselij, predvsem pogostost voženj, povezave v večernih urah in ob koncih tedna ter dostopnost prestopnih točk.

potrebuje bistveno ambicioznejšo prometno politiko. Zavzemam se za ponovno uvedbo sodobnega mestnega tramvaja, ki bi postal hrbtenica ljubljanskega javnega potniškega prometa. Tramvaj mora povezovati ključne mestne prometne koridorje, avtobusne povezave, regionalno železnico in parkirišča P+R. Ne potrebujemo posameznih nepovezanih prometnih rešitev, temveč sistem, v katerem bodo ljudje lahko hitro, udobno in predvidljivo potovali med različnimi deli mesta.

Tramvaj ni vprašanje nostalgije, temveč razvoja Ljubljane za prihodnjih nekaj desetletij. Mesta, ki so pravočasno vlagala v zmogljiv javni promet, danes svojim prebivalcem zagotavljajo bistveno boljšo mobilnost. Ljubljana pa je na tem področju izgubila dragocen čas.

V prvem mandatu bi začel konkretne postopke za ponovno uvedbo tramvaja: pripravo oziroma posodobitev prometnih študij, določitev prednostnih tras, prostorsko zaščito koridorjev in pripravo finančnega modela. V sodelovanju z državo in evropskimi finančnimi institucijami bi vzpostavil pogoje za njegovo izvedbo.

Kot nekdanji podpredsednik Evropske investicijske banke imam neposredne izkušnje s financiranjem velikih infrastrukturnih projektov, med drugim podzemnih železnic v Budimpešti in Sofiji ter železniške infrastrukture v Avstriji. Zato vem, da takšne investicije niso neizvedljive. Zahtevajo pa politično odločitev, strokovno pripravo in dolgoročno financiranje.

Ljubljana si ne more privoščiti še dvajsetih let razprav o tramvaju brez konkretnih odločitev.

Moj cilj je policentričen razvoj Ljubljane in širše ljubljanske regije. To pomeni, da morajo imeti tudi oddaljena naselja kakovostne javne storitve in prometne povezave, ne pa da je vse življenje mesta skoncentrirano v njegovem središču.«

Gregor Novak (Prerod):

»Če moram izbrati en del, bi izpostavil Sostro, predvsem z vidika prometne povezanosti in dostopnosti storitev. Tudi prebivalci obrobja morajo imeti možnost, da vsakodnevne opravke opravijo brez avtomobila. Najprej bi izboljšal avtobusne povezave ter varnost poti do postajališč in šole. V prvih stotih dneh bi skupaj s četrtno skupnostjo in LPP pripravil seznam prednostnih posegov ter načrt dodatnih odhodov. Cilj bi bil, da v prvem letu uvedemo prve izboljšave voznega reda in izvedemo manjše prometnovarnostne ureditve. Za večje posege bi objavili roke in zagotovili proračunska sredstva.«

Luka Mesec (Levica):

»Mestna občina je v zadnjih letih usmerjala sredstva v center mesta ter v velike projekte, zadnji tak je kopališče Ilirija. Hkrati pa se je pozabljalo na male stvari po mestu, ki čakajo že 20 let. Takoj, ko stopimo iz centra mesta, bomo v Trnovem videli neurejene ploščadi pred bloki ter razbite ulične svetilke, žalostno stanje Plave Lagune za Bežigradom, neurejene parke v Šiški, razbito ploščad v Dravljah, … Mi bomo v prvem mandatu v fokus postavili te projekte. Ne sme biti urejen samo center, poskrbeti je treba za celotno Ljubljano.«