Janković šokiral sokandidate, načina vodenja Ljubljane ne bi spreminjal: »Vse pripravlja izjemno dobra, najboljša ekipa, ki jo ima ta država«

Kdo in kako bo Ljubljano vodil v prihodnjih štirih letih? To je bilo osrednje vprašanje zadnjega vsebinskega sklopa županskega soočenja, ki smo ga pripravili v uredništvu Ljubljanainfo.

Zadovoljstvo prebivalcev z javnimi storitvami in zadolženost mesta

Leta 2019 je bilo z zdravstvom v Ljubljani zadovoljnih 68 odstotkov prebivalcev, leta 2023 pa 53 odstotkov. Na soočenju je bilo poudarjeno, da Ljubljano kot dobro mesto za družine z majhnimi otroki ocenjuje le 57 odstotkov prebivalcev.

Kandidati so morali pojasniti, kaj bi v dosedanjem načinu vodenja ohranili, kaj spremenili in katerim javnim storitvam bi namenili prednost.

Aktualni župan Zoran Janković, Lista Zorana Jankovića, je napovedal nadaljevanje dosedanjega načina vodenja mesta, njegovi protikandidati pa so predstavili predloge za večjo vlogo četrtnih skupnosti, spremembe pri mestnih investicijah, boljše zdravstvene storitve in drugačno razporejanje občinskega denarja.

Janković: Način vodenja bi ostal isti

Aktualni župan je na neposredno vprašanje, kaj bi v naslednjem mandatu spremenil, odgovoril, da dosedanjega načina vodenja ne namerava spreminjati.

»Način vodenja bi ostal isti, kajti to vse pripravlja izjemno dobra, najboljša ekipa, ki jo ima ta država.«

Ob tem je poudaril, da mora biti pri vprašanjih, kot so zdravstvene storitve in brezplačni vrtci, jasno razmejena odgovornost med mestom in državo.

Pri dostopnosti zdravnikov je izpostavil ukrepe mestne občine, med drugim štipendiranje študentov medicine in zagotavljanje stanovanj za zdravnike, ki prihajajo delat v Ljubljano.

Po njegovih navedbah je mesto zagotovilo 29 stanovanj za nove zdravnike.

Zavrnil je tudi predstavljeno višino zadolženosti občine in pojasnil, da po njegovi interpretaciji podatkov zadolženost občine znaša 402 evra na prebivalca, brez dolga javnih podjetij.

Mesec bi pet odstotkov proračuna namenil četrtnim skupnostim

Luka Mesec, Levica, je kot eno najpomembnejših sprememb izpostavil drugačen način odločanja v mestu.

Prepričan je, da morajo prebivalci dobiti več neposrednega vpliva na razvoj svojih sosesk.

»Treba je končati z enoosebnim vodenjem,« je dejal.

Njegov predlog je, da bi pet odstotkov občinskega proračuna namenili četrtnim skupnostim, ki bi skupaj s prebivalci določale lokalne razvojne prioritete.

Mesec je opozoril, da se prebivalci posameznih sosesk pogosto ne počutijo slišane pri odločanju mestne oblasti.

Med konkretnimi socialnimi ukrepi je predstavil tudi uvedbo brezplačnih vrtcev. Po njegovi oceni bi takšen ukrep stal do 30 milijonov evrov.

Poudaril je še pomen zdravstvene oskrbe, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in urejanja sosesk.

Rop bi omejil število županskih mandatov

Anton Rop, Ljubljana smo vsi, je sedanjemu modelu upravljanja mesta očital preveliko centralizacijo odločanja.

Po njegovem se je v zadnjih dveh desetletjih odločanje o številnih mestnih projektih in prostorskih vprašanjih osredotočilo v preozkem krogu.

Kot enega od ukrepov za spremembo političnega sistema je predlagal omejitev števila zaporednih županskih mandatov na tri.

Predlog bi zahteval spremembo zakonodaje, zato je napovedal tudi zbiranje podpisov podpore. Po njegovem bi omejitev mandatov pripomogla k menjavanju vodstev in novih pristopov k upravljanju občin.

Rop je poudaril tudi, da se mestna oblast ne more izogniti odgovornosti za kakovost javnih storitev zgolj s sklicevanjem na državne pristojnosti.

»To je naloga mesta, župana, ki pa se mora znati tudi dogovoriti z državo.«

Boštjančič bi povečal vpliv četrtnih skupnosti

Klemen Boštjančič, Gibanje Svoboda, je prav tako izpostavil potrebo po drugačnem razdeljevanju pristojnosti in sredstev znotraj mestne občine.

Opozoril je, da imajo četrtne skupnosti trenutno omejen neposreden vpliv na občinski proračun.

Po njegovih navedbah se za odločitve četrtnih skupnosti namenja približno 0,15 odstotka mestnega proračuna.

»Verjamem, da bi morale mestne četrti imeti več.«

Več sredstev bi namenil predvsem manjšim lokalnim investicijam, o katerih bi odločali prebivalci: ureditvi javnih površin, osvetlitvi, robnikov, klopi in prostorov pred stanovanjskimi bloki.

Pri vodenju mesta je poudaril pomen strokovnih sodelavcev, poslušanja različnih mnenj in osebne odgovornosti za sprejete odločitve.

»Moj način vodenja je tak, da si najdem najboljše možne sodelavce, ljudi, ki so kompetentni in boljši od mene na posameznih področjih.«

Vrhovec bi dal več denarja za zdravstvo in socialne storitve

Aleš Vrhovec, SDS, je v razpravi izpostavil dostopnost zdravstvene oskrbe ter način razporejanja mestnih investicijskih sredstev.

Zavzel se je za krepitev zdravstvene mreže, tudi s podeljevanjem koncesij, in ponovno odprl vprašanje izgradnje mestne bolnišnice.

Po njegovem je treba razmisliti o drugačni organizaciji bolnišnične oskrbe in vlogi ljubljanskega kliničnega centra.

Kritičen je bil tudi do velikih mestnih investicij. Kot primer je navedel atletski stadion, za katerega je omenil vrednost 110 milijonov evrov, in opozoril, da bi bilo mogoče s takšnimi sredstvi financirati več drugih projektov.

Med njimi je izpostavil domove za starejše, hospic in študentske domove.

Vrhovec je ob tem poudaril, da mora župan učinkovito sodelovati z državo, zlasti pri projektih, ki presegajo pristojnosti mestne občine.

Primc bi najprej izboljšal osnovne mestne storitve

Aleš Primc, Glas za otroke in družine, je kot prvo nalogo morebitnega županskega mandata izpostavil izboljšanje vsakodnevnega delovanja mestnih služb.

Na vprašanje, katero storitev bi najprej izboljšal, je odgovoril: »Vse.«

Posebej je omenil redno košnjo, čiščenje odtokov in urejanje javnih površin.

Ob tem je kritiziral dosedanje vodenje mesta in dejal, da bi prebivalcem omogočil več vpliva na odločitve, ki zadevajo njihove soseske.

Napovedal je uvedbo participativnega proračuna, v okviru katerega bi prebivalci vsake četrti odločali o porabi milijona evrov.

Kritičen je bil tudi do razmer v zdravstvu. Opozoril je na prebivalce brez izbranega osebnega zdravnika in pomanjkanje pediatrov.

Po njegovem bi morala občina več pozornosti nameniti potrebam družin in ranljivih skupin prebivalcev.